Leta 1950 v Mariboru rojeni umetnik je študij slikarstva končal na Akademiji za likovno umetnost pri Kiarju Mešku in Janezu Berniku, nato pa leta 1979 še podiplomski študij pri Francetu Kokalju. Študijsko je dlje časa bival na Poljskem in v Parizu. Svojo ljubezen do slikanja je prenašal tudi kot pedagog pri likovnem pouku na osnovnih šolah in predavatelj likovne kompozicije na fotografski smeri Centra strokovnih šol. Prav tako je poučeval likovno teorijo na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo.

Od restavracije do ilustracije
V restavratorskem centru se je zaposlil leta 1987, leta 1999 pa začel poučevati ateljejsko risanje in slikanje na Visoki strokovni šoli za slikarstvo v Ljubljani. Kot slikar je od leta 1975 doživel več kot trideset samostojnih razstav, posvečal pa se je tudi ilustraciji in sodeloval z revijama Mladina in Pionirski list. Objavil je več stripov, njegov ilustratorski opus pa obsega prek 100 objavljenih del. Risanju se je posvečal tudi kot pisec, prav tako pa je vodil šolo stripa.

Izvirni prispevek k slikarstvu, ki ga teorija še ni uspela umestiti
Umetnost Marka Butine, ki se sam ni želel umeščati v nobeno gibanje ali smer, se je zapisovala tako nadrealizmu kot abstraktnemu slikarstvu in modernizmu. "Likovno teoretično so moje slike problematične, ker na njih združujem elemente globinskih pogledov in perspektiv s popolnoma ploskovitimi dvodimenzionalnimi rešitvami, kar po teoriji ne gre dobro skupaj," je o svojem delu zapisal umetnik sam.

Pred štirimi leti je ob razstavi Butinovih del na Ljubljanskem gradu likovni kritik Jure Mikuž njegovo slikarstvo opisal kot "mozaično kolažiranje raznorodnih, likovno, simbolno, pomensko in estetsko pogosto celo nezdružljivih elementov". S temi sestavlja novo slikovno celoto, naslovljeno na takšen način, da se gledalec ob njihovem opazovanju znajde pred magrittovskimi ugankami. Mikuž je v Butinovem ustvarjanju prepoznal izrazito in izjemno osebno estetiko in poetiko, ki izžareva iz slik, polnih nesmislov, dvoumnosti, neujemanj in drugih vizualnih in pomenskih ukan.

O Butinovem združevanju dveh nasprotujočih si praks, ki sta značilni za predmodernizem in modernizem, je likovni kritik in umetnostni zgodovinar označil kot umetnikov izvirni prispevek k sodobnemu slikarstvu, ki ga likovna teorija še ni ovrednotila.