Stavba s 50 nadstropji naj bi bila visoka 200 metrov, njena širina bo okoli 20 metrov. Foto: MMC RTV SLO
Stavba s 50 nadstropji naj bi bila visoka 200 metrov, njena širina bo okoli 20 metrov. Foto: MMC RTV SLO
Pogled s strani ne priča o mogočnosti stavbe. Njena oblika in postavitev pa bosta izkoriščala tudi sončno in vetrno energijo. Foto: MMC RTV SLO
Pogled iz nove piramide proti Eifflovem stolpu. Foto: MMC RTV SLO

Stavba naj bi se imenovala Triangel, stala pa naj bi pri vhodu v mesto Port de Versailles. Ena izmed njenih posebnosti pa je, da ne bo metala senc na okolico, prav tako pa naj bi izkoriščala sonce in veter za proizvodnjo energije.

Masivna 50-nadstropna stavba v obliki pravokotnega trikotnika bo imela 88.000 kvadratnih metrov prostora za poslovne prostore, turisti pa se bodo z dvigalom povzpeli na razgledno točko. Kljub svoji masivnosti bo s strani zelo ozka.

V delu na jugozahodu mesta, kjer je pariški EXPO, bodo naredili tudi 8.000 kvadratnih metrov velik park, poleg turistov pa bo Triangel ustvaril tudi 5.000 delovnih mest.

Trikotnik je delo švicarskih arhitektov Jacquesa Herzoga in Pierra de Meurona, ki sta se med drugim podpisala tudi pod pekinški stadion Ptičje gnezdo in münchensko Allianz Areno ter londonsko galerijo Tate Modern.

Če se bo gradnja zares tudi izvedla, bo to prva višja stavba po letu 1977, ko je takratni pariški župan in poznejši francoski predsednik Jacques Chirac izdal odlok o prepovedi gradnje višjih stavb od 37 metrov.

Nekateri se zgražajo, a saj so se tudi nad Eifflovim stolpom
Seveda je zaradi projekta slišati tudi mnoge kritike, češ da takšne stavbe Pariz ne potrebuje. A že v samem duhu Pariza so že od nekdaj drzni posegi v prostor sprožali negodovanje in zgražanje, nato pa so se vključili v mestni prostor, eden izmed njih pa je celo postal simbol mesta, Eifflov stolp namreč.

Ko so ga leta 1889 zgradili za svetovno razstavo, najprej ni bil sprejet z navdušenjem in po prvih načrtih naj bi ga celo razstavili. A pozneje je postal ikona ne le mesta, ampak tudi celotne Francije.

Je pa res, da je druga najvišja pariška stavba, Montparnassova črna stolpnica, še danes, 40 let po gradnji, najbolj osovražen objekt v mestu. A temu nedvomno veliko doda tudi njena brezdušna oblika.