Srebrovo rudo naj bi začeli v Idriji kopati v zadnjem desetletju 15. stoletja, rudnik pa so po več kot štirih stoletjih skoraj neprekinjenega delovanja zaprli v 80. letih 20. stoletja. Foto:
Srebrovo rudo naj bi začeli v Idriji kopati v zadnjem desetletju 15. stoletja, rudnik pa so po več kot štirih stoletjih skoraj neprekinjenega delovanja zaprli v 80. letih 20. stoletja. Foto:
Idrija, rudnik
Z razvojem rudarjenja je povezan tudi razvoj krajevne skupnosti in ohranjanje tradicij ter običajev. Foto: Mestni muzej Idrija

S tem je vlada razširila spomeniško zaščiteno dediščino Idrije in njene okolice, v okviru katere so bili do zdaj že zavarovani najpomembnejši, ožji deli bogate tehniške, urbanistične, arhitekturne in umetnostnozgodovinske dediščine.

Pod kulturni spomenik sodi tudi sistem klavž
Odlok o spremembah in dopolnitvah omenjenega odloka pa upošteva tudi območje kulturne krajine okoli mesta Idrije, za katero sta pristojni javna služba za varstvo kulturne dediščine in Ministrstvo za kulturo v sodelovanju s krajevno skupnostjo ob strokovnem preverjanju ugotovili, da prav tako sodi pod dediščino živega srebra Idrija. Utilitarno zaledje rudnika in kontrapunkt zazidanim površinam v prostoru so pobočja na vseh straneh doline vse do vrha njihovega, iz mesta vidnega horizonta.

Kot sestavni element rudnika pa je treba upoštevati tudi sistem klavž z vodnimi zaporami za plavljenje jamskega lesa v širši okolici mesta Idrija - Belčne klavže, Putrihove klavže, Idrijske klavže in Kanomeljske klavže.

S sprejetjem sprememb in dopolnitev so tako območja posameznih spomenikov in dediščine povezana v prostorsko celoto, ki pojasnjuje pomen pol tisočletja trajajoče tradicije rudarjenja na tem območju ter s tem povezanega razvoja tehnologij, trgovine z živim srebrom, obrti in rokodelstva. S tehnološkim razvojem pa sta povezana tudi razvoj krajevne skupnosti in ohranjanje tradicij ter običajev.

Za zapis na Unescov seznam
Opredelitev in zavarovanje vidnega obzorja kot krajinskega oblikovnega elementa je tudi eden od ukrepov povezanega prostorskega načrtovanja, ki je nujen element za kandidaturo za vpis na Unescov Seznam svetovne dediščine. Strokovni in upravni postopek serijske medcelinske nominacije Živo srebro in srebro na medcelinski Camino Real je Slovenija začela leta 2006. Sodelujoče države - Slovenija, Mehika in Španija kot vodilna partnerica - so potrebno dokumentacijo že pripravile, Unescov Odbor za svetovno dediščino pa naj bi o vpisu na seznam odločal junija prihodnje leto.