Dela nizozemskih slikarjev 17. stoletja, Jana Steena, Cornelisa Bege, Adriaana van Ostadeja in Cornelisa Dusarta, bodo sicer razstavljena le do 28. septembra. nato bodo šla v restavriranje, kajti tri izmed petih slik so vidno poškodovane, natančneje pa je treba proučiti tudi stanje drugih dveh. Slike so sicer našli v nekem stanovanju v nizozemskem mestu Hertogenbosch, v zvezi z zločinom pa so bili aretirani trije ljudje.

Adriaan van Ostade, mojster magične svetlobe
Skupna vrednost ukradenih slik naj bi bila okoli 3 milijone evrov, za najbolj dragoceno pa velja platno Zadovoljni pivec slikarja Adriaana van Ostadeja, ki je bil tudi učenec Fransa Halsa, mojstra, po katerem se imenuje tudi harlemski muzej. Van Ostade je bil tako kot drugi trije zgoraj omenjeni flamski mojstri predstavnik tako imenovanega kmečkega slikarstva, ki je v času, ko je v Evropi vladal nabuhli barok, v realistični maniri upodabljalo prizore iz vsakdanjega življenja podeželanov. Ostadeja odlikuje precizna in subtilna obravnava svetlobe, ki je pri njem glavno sredstvo izražanja razpoloženja. Običajno se odloči za osvetlitev le majhnega delčka platna, tistega, kjer je upodobljen sporočilno odločilni motiv, preostanek pa je zaznamovan z zamolklimi toni. V tej magični svetlobi, ki je prepoznavna lastnost nizozemskega slikarstva že od začetkov severne renesanse naprej, je van Ostade prepričljivo in poetično upodabljal sicer trdo življenje nizozemskega kmečkega življa.
Zgodovina in umetnost mesta Haarlem
Muzej Fransa Halsa so ustanovili leta 1862, v njem pa so razstavili bogato mestno umetniško zbirko, ki poleg platen slikarja Fransa Halsa obsega primerke del harlemskih umetnikov od 15. stoletja naprej. Posebnost stalne zbirke je, da predstavitev slik spremlja predstavitev pomembnih političniih in gospodarskih dogodkov v zgodovini Haarlema, na katere se navezujejo tudi nekatera od razstavljenih del. Haarlemski muzej so poimenovali po Fransu Halsu, pomembnem predstavniku tako imenovanega zlatega obdobja flamskega slikarstva. Zlato obdobje flamskega slikarstva se navezuje na slikarsko ustvarjalnost 17. stoletja, ko so nizozemska trgovska dejavnost, umetnost in znanost uživale ugled po vsem svetu. Za to sicer realistično slikarstvo je značilnom, da ga pogosto zaznamuje moralni nauk.
Polona Balantič
Spodaj vas vabimo na kratki ogled stalne zbirke muzeja Fransa Halsa.