Slika, na kateri je francoski slikar Pissarro leta 1897 upodobil deževni pariški bulvar, je nekoč visela na steni judovske družine, babica Clauda Cassirerja pa jo je bila po smešni ceni prisiljena prodati nacistom. Foto:
Slika, na kateri je francoski slikar Pissarro leta 1897 upodobil deževni pariški bulvar, je nekoč visela na steni judovske družine, babica Clauda Cassirerja pa jo je bila po smešni ceni prisiljena prodati nacistom. Foto:
Egipt, razstava kovancev, antika
Španija vztraja, da je ameriška odprava t. i. zaklad črnega laboda našla na španski galerji Nuestra Señora de las Mercedes, ki je potonila leta 1804. Foto: EPA
Španski minister za kulturo Cesar Antonio Molina .
Španski minister za kulturo Cesar Antonio Molina je ameriško ponudbo zavrnil in vztrajal, da se primera rešuje ločeno. Foto: EPA

Slika slednjega visi v madridskem muzeju, svoje lastništvo nad njo pa zagovarja Američan Claude Cassirer. Ena izmed razkritih depeš pravi, da je ameriški veleposlanik v Madridu Eduardo Aguirre španskemu ministru za kulturo Césarju Antoniu Molini predlagal 'izmenjavo', ki pa jo je ta zavrnil. ZDA naj bi torej Španiji pomagale vrniti najdbe številnih zlatih in srebrnih kovancev, vrednih približno 500 milijonov dolarjev, ki jih je našla ameriška odprava Odyssey s pomočjo podvodnih robotov na dnu Atlantskega oceana blizu Pirenejskega polotoka, natančneje pri Gibraltarju, in jih odnesla neposredno v ZDA, kar je močno ujezilo Španijo.
Ameriška odprava je vztrajala, da so zaklad črnega laboda našli na neidentificirani ladji, zaradi česar Španija ni neposredna lastnica, Španci pa trdijo, da je šlo za njihovo galejo.

Kot je o dogodku poročalo ameriško veleposlaništvo, je španski minister za kulturo pozorno prisluhnil sporočilu, vendar vztrajal pri tem, da se oba primera obravnavata ločeno. Vseeno je obljubil, da se bo srečal s Cassirerjem na temo, kaj storiti s sliko Camila Pisarroja Rue St Honoré. Après-midi. Effet de Pluie, ki je trenutno del zbirke muzeja Thyssen-Bornemisza v Madridu, je še zapisano v depeši.
Pot Pissarojeve slike
Spet druga depeša pojasnjuje provenienco slike oziroma ozadje Cassirerjevega zahtevka po tej. "Nacisti so prisilili babico gospoda Cassirerja, da je sliko leta 1939 prodala. Baron Hans Heinrich Thyssen-Bornemisza jo je pridobil leta 1976. V zgodnjih 90. letih je španska vlada odkupila zbirko in mu postavila trenutni muzej. Leta 1958 je gospod Cassirer prejel odškodnino 120.000 takratnih nemških mark za izginotje in začasen prevzem lastništva slike, pridobil pa je tudi vso lastništvo nad sliko," je zapisano.
Vendar je muzej vrnitev slike zavrnil s pojasnilom, da jo je kupil v prepričanju o neoporečni provenienci. Baron Thyssen, vztrajajo, ni poznal zgodbe bogate nemške Judinje Lilly Cassirer, ki je bila prisiljena sliko prodati za takratnih 900 mark.

Sliko kupili v dobri veri
Molina je v pogovorih med drugim poudaril, da čeprav zbirka pripada fundaciji, lahko španska vlada glede tega le malo naredi. "Fundacija je sliko skupaj s preostalo zbirko zakonito pridobila leta 1993," je muzej zapisal v nedavni izjavi ter dodal, da je bila fundacija lastnik slike vse od nakupa in je bila stalno razstavljena, zato njeno lastništvo ne more biti vprašljivo. Ker je kazalo, da je malo možnosti, da bi špansko sodišče prisililo muzej, da se odpove sliki, so poskusili na veleposlaništvu najti drugo rešitev.
Claude Cassirer je umrl septembra letos, a njegova družina se še naprej bori za pridobitev slike. Pred kratkim je sodišče v Los Angelesu dalo dovoljenje, da gre družina s primerom na sodišče in od Španije zahteva vrnitev slike.