Po mnenju Širce je Jože Plečnik "znal razbrati kontekst časa in prostora" ter domačnost spojiti s svetovljanstvom. Odlok o razglasitvi del velikega arhitekta v Ljubljani za spomenike državnega pomena igra zato po besedah ministrice veliko upravno, uporabno in tudi simbolno vlogo. Odlok nenazadnje pomeni, da država ceni in spoštuje Plečnikovo delo, hkrati pa gre tudi za prvi korak k umestitvi Plečnika na mednarodno raven, morda tudi na seznam organizacije UNESCO.

V.d. generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino Bojan Djurić je dejal, da za idejo o odloku stoji veliki poznavalec Plečnikove dediščine Damijan Prelovšek, sicer pa so na ministrstvu za kulturo Plečnikovo dediščino ovrednotili na predlog in na podlagi strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine območne enote Ljubljana.

Pečat "dediščine" privabi turiste ...
Če izgubimo dediščinsko identiteto, jo izgubimo nasploh, je dodal sekretar na direktoratu za kulturno dediščino Gojko Zupan. Preden se je lotil podajanja vsebine odloka, je opomnil, da na recesijo ne gre nujno gledati le z negativnim predznakom. Izkazalo se je, da 25 odstotkov turistov izbrane kraje obišče zaradi kulturne dediščine. To je velik gospodarski potencial, ki ga kaže izrabiti. Še prej pa zanj dobro poskrbeti in odlok je namenjen prav temu.

Ker je od Plečnikove smrti minilo 50 let, se je izteklo avtorsko varovanje arhitekturnega opusa, zato je bilo nujno, da država opus v Ljubljani ustrezno zaščiti. Zdaj je z natančno določitvijo zvrsti, varovanih parcel spomenikov in konkretizacijo varstvenih režimov, ki so čim bolj enotni, olajšano sodelovanje strokovnih služb in lastnikov spomenikov.

Najprej Ljubljana, nato Slovenija
Z odlokom so zaščitili približno 70 enot - s tem so mišljene cele arhitekture in ne vsak svečnik posebej. V približno dveh letih bodo, kot je napovedal Zupan, za spomenike državnega pomena razglasili tudi Plečnikovo dediščino po Sloveniji.