Oglas
Gre za gradnjo tako imenovanega Mesta svile (Madinat al-Hareer), katerega jedro bo 1.001 meter visok nebotičnik. Morda še bolj nenavadna posebnost kot nebotičnik, in sicer 250 kvadratnih kilometrov velikega povsem na novo oblikovanega urbanega predela, bo puščavski naravni rezervat, ki naj bi kljub legi sredi velemestnega vrveža izpolnjeval vse naravovarstvene standarde. Njegova površina naj bi bila dva kvadratna kilometra.
Največji gradbeni podvig na Bližnjem vzhoduV arhitekturnem in urbanističnem pogledu nad projektom bedi družba Eric R. Kuhne & Associates s sedežem v Londonu, ki se ni pozabila pohvaliti, da stoji za največjim gradbenim razvojnim projektom na Bližnjem vzhodu. Do podviga seveda ne bi prišlo, če se ne bi zdel finančno upravičen. Oziroma kot je po poročanju časopisa Guardian izjavil Sami Alafraj, predsednik kuvajtskega centra za strateške študije in svetovalec zalivskega sveta za kooperacijo (gre za koordinacijsko skupino šestih z nafto bogatih držav): "Nikakor nismo sanjači, ko investiramo 167 milijard. Razmišljamo v drugih dimenzijah, ker si ne moremo privoščiti, da bi razmišljali kot vsi drugi. Razmišljamo o nečem, kar se lahko zdi nepredstavljivo."
Eksponentna rast prebivalstva Kuvajta
Mesto, ki bo zraslo nasproti Kuwait Cityja, naj bi postalo najpomembnejše trgovsko središče med Azijo in Evropo, dom pa naj bi tukaj našlo več kot 700.000 ljudi. Število predvidenih domov nikakor ni pretirano, kajti Kuvajt ima eno najvišjih stopenj rasti prebivalstva na svetu. Do leta 2030, ko bo projekt Mesta svile dokončan, naj bi v Kuvajtu živelo pet milijonov ljudi več kot danes. Kot poudarjajo načrtovalci novega mesta in tudi kuvajtske oblasti, se že pojavljajo težave pri razrastu obstoječih mest, kar terja razmišljanje o ustanavljanju novih. Mesto svile bo eno izmed njih.
Železnica ni stvar preteklosti
Zanimiv je še en razvojni vidik Kuvajta. To je poudarjanje železniškega prometa. V času ekspanzivnega porasta letalskega prometa in hkratne rasti cen nafte, torej dveh ne popolnoma združljivih trendov, se razmišlja o povezavi Mesta svile s hitro železnico z Damaskom, Bagdadom, Iranom in naprej do Kitajske. S tem bo tudi simbolično obujena svilena pot, ki se je nekoč dotikala tudi Kuvajta in v spomin na katero je mesto dobilo tudi ime.
Kam namestiti vsa dvigala?
Nekaj besed vendar namenimo tudi nebotičniku, ki bo, če bo dovolj hitro zgrajen, postal najvišja zgradba na svetu. Laiku na področju gradbenega inženirstva, bi se morda kot največja težava gradnje tako neverjetno visoke stavbe zazdelo zagotavljanje njene stabilnosti. Vendar ni tako. Največji problem je interna transportna infrastruktura; preprosteje rečeno dvigala. Pri nebotičnikih, višjih od 80 nadstropij, začno namreč dvigala zavzemati prevelik del volumna objekta, če naj jih bo toliko, da ljudem na vsak premik iz nadstropja v nadstropje ne bi bilo treba čakati v vrsti. Kot edina razumna rešitev za višje stavbe se tako kažejo dve- ali celo trinadstropna dvigala.
Slednja bodo v primeru stolpa Mubarak al-Kabir (ime pomeni stolp Mubaraka Velikega) zares nujna, kajti stolpnica naj bi imela kar 234 nadstropij oziroma toliko, kolikor je poglavij v knjigi pripovedk iz Tisoč in ene noči. Ravno ta knjiga je ključen navdih za celoten projekt in dokler ni uresničen, se tudi zares zdi tako sanjski kot so sanjske zgodbe iz Tisoč in ene noči.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje