Vasko Simoniti je predstavitev dosežkov na področju kulture v času predsedovanja Slovenije Svetu EU strnil v štiri bistvene sklope: vključitev kulture v lizbonsko strategijo, delovni načrt za kulturo za obdobje od 2008 do 2010, sklepe o medkulturnih kompetencah in tiste, ki zadevajo avdio-vizualno področje. Simoniti je zelo zadovoljen tudi s promocijskimi dogodki, ki jih je ministrstvo za kulturo pripravilo v času predsedovanja.

Zakaj je lizbonska strategija pomembna?
Z vključitvijo kulture v lizbonsko strategijo sta kultura in ustvarjalnost končno dobili mesto v sklepih Evropskega sveta. To je potrditev kulture kot razvojnega dejavnika, kar pomeni, tako meni Simoniti, da se bo odslej več vlagalo v kulturo, glede tega se bo bolje razvijal tudi odnos med javnim in zasebnim sektorjem.

Smernice za prihodnost
Pomembne korak je bil narejen tudi s sprejetjem sklepov o delovnem načrtu za kulturo v razdobju treh let. Načrt predstavlja smernice za praktično izvedbo odprte metode usklajevanja na področju kulture. Simoniti je omenil več plasti načrta, od izboljšanja mobilnosti umetnikov, boljše dostopnosti do kulture, še posebej kulturne dediščine, do podlage, ki bo omogočila enotno metodologijo za obdelovanje in primerjanje kulturnih vsebin držav članic.

Leto medkulturnega dialoga še ni pri koncu
Kar zadeva medkulturni dialog, so bili sprejeti sklepi o medkulturnih kompetencah. Te vsebujejo podlago za nadaljevanje medkulturnega dialoga tudi po koncu letošnjega leta. V okviru evropskih razpisov bodo denimo uspešnejši projekti, ki vzpodbujajo medkulturni dialog. Sklepi so bili oblikovani na podlagi razprav več odborov: za kulturne zadeve, za izobraževanje in delovnih skupin za mladino in avdio-vizualno politiko. Simoniti je ocenil, da je takšno sodelovanje "zelo uporabno", saj so do zdaj odbori in skupine delali ločeno, kdaj se je namreč pripetilo, da "so šli drug mimo drugega".

Na avdio-vizualnem področju se je Svet posvetil predvsem medijski pismenosti v digitalnem okolju, na zasedanju Sveta pa je beseda tekla tudi o predlogu sklepa o vzpostavitvi večletnega programa za zaščito otrok pri uporabi spleta in drugih komunikacijskih tehnologij.

38 držav o kulturi
Simoniti ni pozabil omeniti številnih srečanj doma in na tujem. Po njegovi presoji še posebej pomembno mesto zaseda atensko srečanje ministrov za kulturo in predstavnikov civilne družbe iz 38 članic Evrosredozemskega partnerstva. V Atenah so izmenjali mnenja o kulturni dimenziji partnerstva in oblikovali skupno evrosredozemsko strategijo na področju kulture. Poseben poudarek je na manjšinah, mladih, demokraciji, človekovih pravicah in civilni družbi.

Tuji mediji so se o nas razpisali
Slovenija se je dobro odrezala tudi na promocijskem področju, je še dodal Simoniti. Dogodki doma in na tujem so bili odmevni in dobro obiskani. Veliko zanimanja je pritegnilo gostovanje Slovenske filharmonije v Bruslju, razstava Jožeta Plečnika v bruseljskih Kraljevih muzejih umetnosti, Slovenija kot gostja na svetovnem glasbenem sejmu MIDEM v Cannesu in številne druge prireditve. Le primer: o uvodni slovesnosti, posvečeni letu medkulturnega dialoga, je bilo v tujini objavljenih kar 360 člankov. Dogodek je bil nemara na tujem celo bolje "pokrit" kot doma, je ocenil minister.