Potem ko je združevanje ljubljanskega muzeja za arhitekturo in grafičnega centra zavrnil direktor prvega Peter Krečič, so se oglasili tudi drugi člani njegovega muzejskega kolektiva. Delavci Arhitekturnega muzeja Ljubljana so v besedilu, posredovanem medijem, na načelnika oddelka za kulturo na mestni občini Uroša Grilca naslovili vrsto očitkov. Načelno jih zanima, ali se mestna oblast zaveda, da se je v zadnjem tednu ali dveh pomemben del kulturne in intelektualne javnosti odvrnil od Grilčevega delovanja. Zakaj ta še vedno hiti v združevanje omenjenih zavodov, se sprašujejo.

Nestrokovno pridobljeni podatki?
Grilcu očitajo nestrokovno pridobljene podatke za analizo stanja v kulturi v Ljubljani. Oddelek za kulturo se ni podrobno seznanil s pogoji, omejitvami in zmožnostmi njihovega dela. Od prve predstavitve analize in osnutka občinske strategije razvoja kulture 2008-2011 spomladi leta 2008 so prizadeti zavodi najprej delitvam in pozneje združitvam zavodov nasprotovali. Med pripravami ustanovitvenega akta združenega zavoda so delno upoštevali nekatere pripombe, v zadnji redakciji pa nekatere izpustili.

Če držijo trditve, da se z združitvijo ne bo nič spremenilo, zakaj potem na silo, samovoljno, brez podpore strokovne javnosti vztrajati pri združevanju, zakaj uničevati blagovni znamki obeh zavodov in zakaj namerno zavirati pogajanja za podržavljanje Arhitekturnega muzeja Ljubljana?

Kot enega ključnih razlogov za združitev zavodov Grilc navaja večjo "kakovost, fleksibilnost in še bolj poudarjeno mednarodno dimenzijo". Grilc bi se moral zamisliti nad podporo zavodoma v boju proti združitvi - iz Slovenije in tujine je prispelo okoli 500 pozivov proti združevanju. To potrjuje uspešnost in močno mednarodno profiliranost obeh zavodov. Načelnik ne pove, kako bi se po njegovem morala profilirati, še opozarjajo v muzeju.

Neopredeljeno upravljanje Roga
Podpisniki opozarjajo, da upravljanje Roga z novim združenim zavodom v ustanovitvenem aktu ni nikjer jasno opredeljeno. Poleg tega v zadnjih intervjujih načelnik priznava, da zavoda delata kakovostno, združena ter z dodatnimi prostori v Rogu in Šviceriji pa naj bi delala še bolje. Ne pove, kako bi novi zavod brez dodatne finančne in kadrovske podpore to delo sploh opravljal.

Grilcu očitajo sprenevedanje, ko meni, da so dejavnosti obeh zavodov precej širše in posegajo na področje oblikovanja in likovne umetnosti. Muzej izvaja programe z vseh področij, od arhitekture in industrijskega oblikovanja do oblikovanja vizualnih komunikacij in fotografije. Opredeljeni so statutarno in niso naključni projekti, ki jih lahko poljubno sprejemamo ali pa ne.

Podpisniki zavračajo načelnikove napovedi o povečanju obiska po združitvi zavodov; povezanost s šolami že obstaja; prav tako raznoliki in dobro obiskani pedagoški programi. Prav uničenje blagovnih znamk obeh zavodov bo obisk zanesljivo zmanjšalo. Uspešnost združitve Mestnega muzeja in Mestne galerije Ljubljana, ki naj bi bila za zgled, ni podkrepljena z nobenimi analizami ali dolgoročnimi posledicami.

Podpisnike veseli, da si na občini želijo več izobraženih kustosov, a tega ni mogoče rešiti zgolj z združevanjem zavodov, temveč s kadrovsko krepitvijo in izobraževalnimi programi. Glede financiranja se podpisniki sprašujejo, kje je občinski denar za redno vzdrževanje muzeja in dokončna prenova gradu Fužine za predstavitev njegovih zbirk.

Navedba v ustanovitvenega aktu novega zavoda, da združitev zavodov ne bo imela finančnih posledic, je - menijo v Arhitekturnem muzeju Ljubljana - zavajanje mestnih svetnikov, ljubljanskih davkoplačevalcev in širše javnosti. Podpisniki so priložili poimenski seznam izbranih tujih in domačih organizacij in posameznikov, ki nasprotujejo združitvi zavodov.