Namen novega zakona je predvsem dograjevanje in posodabljanje obstoječega sistema varstva dediščine z odpravo pomanjkljivosti zdaj veljavnega zakona.

Kot je v imenu predlagatelja dejala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Jelka Pirkovič, gre za sodoben zakon, ki upošteva vsa pozitivna spoznanja stroke. Njegovo jedro je v določitvi javne koristi varstva, izhajali pa so tudi iz razširjenega razumevanja pojma dediščine. "Od sedanjega pojmovanja, ko govorimo predvsem o premični in nepremični dediščini, z eno besedo materialni dediščini, predlagamo, da se pojem razširi tudi na nematerialno dediščino, ki jo v zakonu pojmujemo živa dediščina," je dejala sekretarka.

Glavnina predloga zakona je posvečena ravnanju z dediščino - posegom v dediščino in spomenike, uporabi, trgovanju, izvozu, hranjenju nacionalnega bogastva, predkupni pravici in razlastitvi. Poudarek je tudi na vključevanju dediščine v razvojne načrte predvsem na področju urejanja prostora.

Kaj so pooblaščeni muzeji?
Pri dejavnosti varstva je največ poudarka deležna državna javna služba, tako kot do zdaj v zavodu za varstvo kulturne dediščine in v državnih muzejih. Na novo pa predlagajo, da se uredi status t. i. pooblaščenih muzejev, to je tistih muzejev, katerih ustanoviteljica ni država, vendar pa hranijo pomembne zbirke in jim lahko država da status pooblaščenega muzeja, da opravlja tudi del državne javne službe.

Več državnega denarja arheologom
Kot veliko novost je sekretarka omenila tudi rešitev, da predhodne raziskave arheoloških najdišč, ki se najdejo ob samih posegih v zemljišče in za katere investitor ni mogel naprej vedeti, financira državni proračun, enako velja tudi za primere, ko se gradi na zunanjih arheoloških najdiščih, pa vendar gre za zasebne investitorje. Zakon uvaja tudi sistem nadomestil za zmanjšano zmožnost gospodarske izrabe spomenikov in skupne programe pri obnovi spomenikov, ki so jih razglasile lokalne skupnosti.