Foto:
Foto:
Legorreta + Legorreta
Mehiški arhitekt Ricardo Legorreta se ni predal izgredom in je svoje stavbe odel v okolju ustrezne zemeljske barve. Foto: Legorreta + Legorreta
Foreign Office Architects
Foreign Office Architects so izdelali več petnadstropnih blokov, katerih posebnost so z lesom obiti hodniki in naoknice iz bambusa. Foto: Foreign Office Architects
Hotel Puerta America
Dvanajst nadstropij hotela Puerta America je oblikovalo dvanajst svetovno znanih arhitektov. Foto: EPA

Nasvet: preselite se v Madrid, zaprosite za špansko državljanstvo in vložite prošnjo za socialno stanovanje. Urad za stanovanjsko politiko mesta Madrid (EMVS) je namreč k sodelovanju pri načrtovanju socialnih stanovanj povabil vrsto svetovno znanih arhitektov. Vabila med drugim niso zavrnili Thom Mayne, Ricardo Legoretta, Arata Isozaki, britanska biroja Foreign Office, Chipperfield in nizozemski studio MVRDV.

Nobnih privilegijev za zvezdnike
Predstavnik EMVS-ja Pedro Moreno je zagotovil, da "najem" slovitih arhitektov mesta ne bo popolnoma "osušil". Arhitektom so madridske mestne oblasti že na začetku predstavile pogoje dela, ki so (seveda) precej manj ugodni, kot so naročniki projekta "nesramno" bogate multinacionalke in finančne ustanove. Moreno prav tako zagotavlja, da žirije, ki je izbirala načrtovalce novih socialnih stanovanj, zveneča imena niso zavedla. Načrte so "presojali samo po kakovosti in ne po imenih". Kljub manjšim razpoložljivim sredstvom za gradnjo in manjšemu plačilu - to je enako za vse zmagovalce natečaja: zvezdnike in običajne arhitekte - pa je nekaj projektov menda prav izjemnih.

Radikalci luknjajo svoje stavbe
Nizozemski studio MVRDV, ki ga je Guardianov novinar Steve Rose označil za biro radikalcev, je Madridu poklonil sploščen blok z orjaško luknjo na sredi, katere spodnja meja služi tudi kot terasa. Britanci Foreign Office so ubrali povsem drugačno pot. Ustvarili so pet petnadstropnih blokov, ki bolj kot k estetiki velemesta težijo k estetiki mediteranskega okolja. Stavbe namreč zaznamujejo z lesom obiti zunanji hodniki, vsa stanovanja pa imajo tudi naoknice, izdelane iz bambusa.

Enega izmed najzanimivejših projektov je Madridu podaril Pritzkerjev nagrajenec in danes že starosta ameriške arhitekture Thom Mayne oziroma njegov kalifornijski studio Morphosis. Nad njegovo tokratno domislico navdušeni arhitekturne kritike že pišejo o novi urbani tipologiji. Mayne si je zamislil kompleks visokih in nizkih gabaritov, ki se od daleč vidijo kot prekucnjena črka L, katere ležeči del prekriva preplet rastlinja in razgibanega betona.

Tudi mojstri včasih pretiravajo
Na razgibanost gabaritov prisega tudi mehiški arhitekt Ricardo Legorreta, ki je živost svojega kompleksa Conjunto Residencial Parque Europa nadgradil s slikovitostjo; stvarjenju kiča se je izognil s tem, da je paleto zamejil z zemeljskimi barvami sredozemskega bazena. Skoraj skrb vzbujajoča razgibanost pa označuje stanovanja japonskega arhitekta Arataja Isozakija, ki je tloris nekaterih sob oblikoval v obliki diamanta.

Za tiste, ki so prebogati za socialno stanovanje
Tudi če za trenutek pozabimo na eksplozijo gradnje socialnih stanovanj, je Madrid v zadnjih letih postal ena izmed "vročih točk" sodobne arhitekture. Trenutno v španski prestolnici gradijo tudi nebotičnika po načrtih Normana Fosterja in IM Peia, v mestu pa je med drugim možno prenočiti v prestižnem hotelu Puerta America, katerega vsako od 12 nadstropij je oblikoval drug arhitekt. Če imate preveč denarja in se ne morete kvalificirati za socialno stanovanje, lahko tako še vedno prenočite v sobah, ki so jih načrtovali Zaha Hadid, Jean Nouvel, NOrman Foster, Arata Isozaki ali David Chipperfield.

Polona Balantič