Festival, ki bo trajal do ponedeljka, se deli na več sklopov: sekcija Frišno ponuja kratke filme novih imen v filmskem okolju, Zdaj! se osredotoča na vprašanja migracij, vojne in identitete, Retro pa so posvetili pionirki slovenskega filma Milki Badjura.

Sekcija Frišno poudarja radikalne nove obraze, ki obračunavajo s patriarhalno polpreteklo zgodovino, letos pretežno iz domačih filmskih vrst. Nova generacija slovenskih filmark, ki ravno končuje ali je že končala študij, premika meje tako v estetskem in produkcijskem kot tudi vsebinskem smislu, so zapisali v sporočilu za javnost.

Predvajali bodo tudi film Mentor režiserke Tinkare Klipšteter, ki se ukvarja s problematiko profesorskega nadlegovanja študentk, perečo problematiko pa dopolnjuje film Molčim (Šutim) hrvaške režiserke Sare Horvatić. Film Kam se je odneslo hlod v režiji Tare Caruso Bizjak se loteva prijateljskega razhoda v istospolni zvezi.

Sekcijo Frišno dopolnjuje performativno dokumentarni film Babiščina Lucije Rosc, ki igrivo in ranljivo prikazuje medgeneracijski odnos med avtorico filma in njeno babico Mico, ki ji zapusti zlat zob, film Soseska 23 Mojce Radkovič pa raziskuje osvobajanje mlade ženske Jagode iz razmerja in njeno odkrivanje lastne svobode.

Ena projekcija se seli s spleta
Filme iz sekcije Frišno bodo v četrtek ob 17.00 predvajali tudi v živo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Po projekciji bo sledil pogovor z nekaterimi filmskimi ustvarjalkami.

V sklopu Zdaj! bodo predstavili zadnji film aktualne nagrajenke Prešernovega sklada Nike Autor z naslovom Obzornik 242 – Sunčane pruge, ki s filmsko-fotografskim časovnim strojem približa solidarno preteklost, ko je v povojnih ruševinah tlelo upanje na boljši svet in medsebojno pomoč.

Osebno izkušnjo migrantske družine iz nekdanje Jugoslavije približa film Mejno območje (Gränsland) švedske filmarke slovensko-hrvaških korenin Ines Sebalj. Razpotje med izseljenstvom, domačim krajem in sprijaznjenjem z realnostjo, ki ga simbolizira železniška postaja na jugu Srbije, pa oriše film Tri ženske z imenom Svetlana nizozemsko-srbske filmarke Natalie Boorsma.

Sekcijo Retro so letos posvetili pionirki slovenskega filma, montažerki, režiserki in scenaristki Milki Badjura. Po njej in njenem možu Metodu je poimenovana nagrada za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti ter filmske kulture. Kot montažerka je sodelovala pri 112 filmih, med katerimi bodo na festivalu predvajali filme Vesna (1953), Ne joči, Peter (1964) in Mladina gradi (1946).