Mislimo film, živimo film

Sorodna novica V CD-ju Kulturni bazar, "blagovna znamka za razvoj kakovostne kulturno-umetnostne vzgoje"

Sto let od Štigličevega rojstva pa slovenski prostor dobiva tudi Slovenski teden filma.
Posebno publikacijo, v kateri so zajeti dogodki ob 100. obletnici Štigličevega rojstva, bo SFC predstavil na Kulturnem bazarju v Cankarjevem domu. Poleg publikacije, ki so jo pripravili s Slovensko kinoteko in drugimi kulturnimi inštitucijami, ki so v svoje programe v letošnjem letu vključile prireditve v počastitev obletnice Štigličevega rojstva, bodo spregovorili tudi o Slovenskem tednu filma, ki bo novembra.

Kot so sporočili s SFC-ja, bo v sklopu projekta 100 let Franceta Štiglica od 9. aprila do 14. julija v Arboretumu Volčji Potok na ogled razstava na panojih v parku, kjer je potekalo snemanje prizorov za film Dolina miru. Vrhunec praznovanja pa bo jeseni v Slovenski kinoteki, ko bodo odprli razstavo, ponudili retrospektivo filmov in izdali monografijo o Štiglicu.

Prvi Slovenski teden filma bo zaživel od 11. do 15. novembra. Kot napovedujejo organizatorji, bo sicer vsako leto potekal v tednu okrog Štigličevega rojstnega dne: 12. novembra. Teden bo malčkom, otrokom in mladostnikom omogočil, da se posvetijo filmski umetnosti in ustvarjalnosti, za kar bodo poskrbeli filmski ustvarjalci, mreža kinematografov, filmska zveza in vrsta drugih kulturnih ustanov. Z dopoldanskimi obiski v vzgojno-izobraževalnih zavodih bo film zaživel v razredu s pestrimi zgodnjepopoldanskimi filmskimi dejavnostmi, v kinematografih pa bodo otroci in mladostniki doživeli pravo filmsko izkušnjo, so zapisali pri SFC-ju.

Slogan Slovenskega tedna filma bo Mislimo film, živimo film. Projekt nastaja s podporo ministrstev za kulturo in za izobraževanje, znanost in šport ter Zavoda RS za šolstvo.

V vrhu domače kinematografije

France Štiglic (1919‒1993), ki je režiral 15 celovečercev ‒ med njimi tudi prvi slovenski celovečerni zvočni igrani film Na svoji zemlji ‒ vrsto kratkih in dokumentarnih del ter pet odmevnih televizijskih nadaljevank, sodi v sam vrh domače kinematografije. Njegova vloga je pomembna tudi za zasnovo in razvoj profesionalnih standardov ter sistema nacionalne kinematografije. Bil je predsednik Društva slovenskih filmskih delavcev, direktor Viba filma, minister za kulturo, pa tudi profesor in dekan na AGRFT Univerze v Ljubljani.

Že na začetku 40-letne kariere se je uveljavil kot eden najbolj nadarjenih slovenskih filmskih režiserjev. Za kratki dokumentarec Mladina gradi je prejel beneškega bronastega leva, s celovečernim prvencem Na svoji zemlji pa se je uvrstil na filmski festival v Cannesu. Sledila je vrsta nominacij in nagrad. Z Dolino miru se je potegoval za cansko zlato palmo za režijo; z zlato palmo za najboljšo moško vlogo v tem filmu je bil nagrajen John Kitzmiller. Z Devetim krogom je kandidiral za oskarja za najboljši tuji film.

Leta 1962 je prejel Prešernovo nagrado za režijo filmov Dolina miru, Deveti krog ter Balada o trobenti in oblaku. Na jugoslovanskem filmskem festivalu v Pulju je bil dobitnik zlate arene v letih 1960, 1961 in 1964. Leta 1976 so mu v Beogradu izročili nagrado Avnoja, najvišje priznanje SFRJ, leta 1978 pa je prejel Badjurovo nagrado.