Odzivi na letošnji izbor filmov so različni - nekateri so selekcijo pozdravljali kot "najboljšo do zdaj", spet druge je motila prevelika alternativa, ki se je kazala v počasnih filmih z dolgimi kadri in malo dialoga. Ja, liffovsko občinstvo je zahtevno, a liffovsko občinstvo je tudi kritično do "faux" art filmov.

Najbolj tipični primer za tovrstne filme je bil V Silvijinem mestu, ki se je znašel v sekciji Fokus: Sodobni katalonski film. 90 minut brezbesednega zasledovanja dekleta po ulicah španskega mesta utrudi še tako potrpežljivega cineasta.

Počasni, grozljivi, naturalistični filmi
Nizozemsko-mehiški Tiha svetloba je bil sicer lepo posnet, z originalno temo, a 150 minut dolgih kadrov in zrenja v prostrano pokrajino je mnoge gledalce pognalo v beg iz kinodvorane. Takih filmov je bilo še kar nekaj - ne pomnim, kdaj bi na Liffu toliko gledalcev odhajalo predčasno s predstav. Po drugi strani pa očitno slovensko občinstvo še vedno preferira morbidnost in temačnost nasproti bolj "svetlim" filmom - kako drugače sicer komentirati zmagi Lakote oz. Katina?

Druga skrajnost so bili grozljivi, srhljivi in želodec obračajoči filmi - Sirotišnica, nagrajeni Lakota, pa Snemaj, Znotraj ... V ospredju so bili tudi realistični prikazi s kriminalom prežetih skupnosti - v tej skupini smo gledali razvpito italijansko Gomorro in morda še boljši, brazilski Elitni vod.

Manjko velikih imen
Nekateri izdelki so bili spet tretjerazredni "pofl", za katere se je zdelo, da so si mesto v sporedu prislužili izključno po merilu "evropski film, zato mora biti kakovosten". Primer takšnega izdelka je denimo Inju: Pošast v senci.

Čeprav gre le za umetniški festival, in ne večer v Koloseju, je logično, da ne bo velika ponudba hollywoodskih filmov ali filmov z velikimi igralskimi imeni - a pričakovali bi vseeno kaj več kot le en "veliki" film (Vicky Cristino Barcelono Woodyja Allena). Pogrešali smo tudi filme, ki so zbudili največ zanimanja na zadnjih svetovnih festivalah (Benetke, Toronto): Rachel se poroči, Wrestler, Slumdog Millionaire, Towelhead, RocknRolla ...

Odlična organizacija
Letošnja ponudba je v celoti gledano sicer bila precej raznolika, tujih gostov je bilo toliko, kot se za manjši festival lahko pričakuje (skratka: brez velikih imen, pač pa je bilo več še neznanih imen, ki so bili izredno dostopni), obstranski program bogat (od zabav do filmskih delavnic), pohvaliti je treba tudi organizacijo (obiskovalci so bili dobro založeni z brezplačnim čtivom, kavami in jabolki).

Strahu, da bi Liffe izgubil svoj zagon, tako zagotovo ni - želeli pa bi si, da bi za bolj kultivirane gledalce (ki jih je po obisku sodeč precej) poskrbeli z mestnimi kinomatografi (in primernim programom) tudi potem, ko pade zadnja zavesa v Cankarjevem domu.

Kaja Sajovic
kaja.sajovic@rtvslo.si