Pisatelj je planinske pripovedke o mladem pastirju Kekcu objavljal v letih med 1918 in 1924, lik Kekca pa je prvo filmsko upodobitev doživel trideset let pozneje.

Črno-beli mladinski film iz leta 1951, prvi film trilogije o Kekcu, je imel premiero 18. decembra leta 1951. Leto pozneje je na 13. beneškem filmskem festivalu kot prvi slovenski film dobil mednarodno nagrado. Na vrhuncu priljubljenosti je bil film predvajan tudi v tujini.

Leta 1963 in 1968 sta sledila še dva Galetova filma po Vandotovih pripovedkah – Srečno, Kekec! in Kekčeve ukane.

Sorodna novica Kekec se vrača: 13 slovenskih filmov se bo po več kot pol stoletja vrnilo iz Beograda

Kekec ima neprecenljivo vrednost slovenske kulturne dediščine in filmske umetnosti. Negativ filma se je v Slovenijo šele pred kratkim vrnil iz kinoteke v Beogradu kot eden od trinajstih slovenskih filmov, ki jih je leta 1968 producent Triglav film predal v hrambo v Jugoslovansko kinoteko. Triglav namreč ni imel primernega depoja za njihovo hrambo.

Zgodba sledi pogumnemu Kekcu, ki se odloči odkriti Bedanca, moža, ki se ga vsi bojijo zaradi njegove hudobe, in ga prisili, da za vedno zapusti njihove kraje.

Mladinski literarni junak se je prvič pojavil v Vandotovih mladinskih pripovedkah o mladem pastirju, ki so bile objavljene v letih 1918, 1922 in 1924. Leta 1918 je Kekec izhajal kot priloga mladinskega lista Zvonček. Nato pa je bil glavni junak še dveh Vandotovih pripovedk, Kekec na volčji sledi in Kekec nad samotnim breznom, ki sta prav tako izhajali v Zvončku leta 1922 in 1924.

Knjižničarka Nataša Kokošinek je ob 100-letnici literarnega Kekca leta 2018 povedala, da je Kekec med mladimi danes še vedno zelo živ, otroci si knjige in filme redno izposojajo, ravno tako pa pogosto obiskujejo tudi prireditve in ure pravljic o Kekcu. Meni, da se Kekec kot lik otroškega nacionalnega junaka uspešno kosa s sodobnejšimi liki, kot je Harry Potter.

Kot je poudaril literarni zgodovinar Miran Hladnik, pa vsaki generaciji prinaša neko drugo sporočilo. Tako je bil tudi Vandotov Kekec nekaj drugega kot filmski Kekec, ki je nastal po drugi svetovni vojni.

Kakšen je torej literarni in kakšen filmski Kekec?
Literarni Kekec je bil socialno depriviligran junak, ki je služil pri tujih ljudeh in je moral s svojo iznajdljivostjo ter spretnostjo pretentati nasprotnika, se znajti in poiskati svoje mesto pod soncem.

Film pa na drugi strani govori o sožitju med otroškim junakom in vaško skupnostjo, ki stoji za njim in ga brani ter rešuje pred čudnimi bitji. Ker pa je od zadnje ekranizacije minilo že več desetletij, Hladnik težko ocenjuje, kaj je za današnjo mladino tisto, kar je pri Kekcu tako pomembno za aktualni čas.

Vendar Slovenci Kekca "tudi v prihodnje ne bomo pozabili, saj vsaka nacija potrebuje svoje identitetne točke", Kekec pa se je izkazal kot zaupanja vredna točka, je tedaj še poudaril literarni zgodovinar.