Mako Sajko, rojen v Tržiču, je danes dopolnil 90 let. Diplomiral leta 1959 na Visoki filmski šoli v Beogradu pod mentorstvom legendarnega Slavka Vorkapića in se pozneje izpopolnjeval še v Münchnu in Parizu. Bil je asistent režije pri Františku Čapu, Francetu Štiglicu, Janetu Kavčiču, Francetu Kosmaču in drugih slovenskih režiserjih.

V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je posnel številne kratke dokumentarne filme, za katere je večinoma sam pisal scenarije. Zanimale so ga predvsem problematične družbene teme, kot so ekološka vprašanja (Strupi, 1964), visoka stopnja samomorov (Samomorilci, pozor!, 1967), nenavadni ljubezenski odnosi (Stopnice ljubezni in Slavica Exception, oba 1971), socialno ogroženi otroci (Rejenčki, 1969). Omeniti velja še filma Kje je železna zavesa? (1961) in Muzej zahteva (1967).

Posnel je tudi kratke filme z etnološko vsebino, kot sta Plamen v dvonožcu iz leta 1968 in Narodna noša iz leta 1975. Ker je načenjal potrpljenje tedanjim oblastem, za film Narodna noša ni dobil dovoljenja za javno predvajanje. Zato se je odločil, da preneha snemati in se posveti izobraževanju drugih filmskih ustvarjalcev.

Od snemanja filmov k izobraževanju
Za svoje filme je prejel vrsto nagrad na domačih in tujih filmskih festivalih, zanimanje za njegovo delo se je ponovno pojavilo po letu 2009, ko je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Poleg nagrade Prešernovega sklada leta 1969 in omenjene Badjurove nagrade za življenjsko delo je na predhodniku Festivala slovenskega filma, 6. tednu domačega filma v Celju leta 1978, prejel posebno priznanje Metoda Badjure. Večkrat je bil nagrajen tudi na festivalih jugoslovanskega dokumentarnega in kratkometražnega filma v Beogradu. Sajko je dokumentarno ime 2013 Mednarodnega festivala dokumentarnega filma DOKUDOC v Mariboru. Od tega leta je tudi tesni sodelavec in soustvarjalec mariborskega festivala.

Dokumentarec o velikanu dokumentarcev
Na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma leta 2007 so pripravili retrospektivo njegovih filmov, ki so jo naslovili Iskanje filmskega grala. Leta 2013 je nastal njegov dokumentarni portret, naslovljen Mako., pri katerem so sodelovali scenarist in režiser Siniša Gačić, snemalec in direktor fotografije Maksimilijan Sušnik, avtorja in izvajalca glasbe Jure Engelsberger in Aleš Dvořak ter montažer Zlatjan Čučkov.

Skoraj enourni dokumentarni portret Mako iz leta 2013 si lahko pogledate spodaj.