Prve projekcije novega slovenskega filma so bile že popoldne, slovesna premiera pa je bila v Kinoklubu Vič. Delo je Lapajne, tudi scenarist, montažer, scenograf in producent filma, zaupal igralcem, ki so z njim večinoma že sodelovali: Tjaši Železnik, Gregu Zorcu, Jerneju Šugmanu, Sebastijanu Cavazzi, Borisu Cavazzi, Maši Derganc in Primožu Ekartu.

Ekipa kot za Skrito
Preizkušen je tudi tehnični del ekipe: z glasbo je film opremil Uroš Rakovec, izdelek, ki je dobil vesno za najboljši film leta, je pomagal zmontirati Rok Biček, zvok pa sta obdelala Boštjan Kačičnik in Jože Trtnik. Pomembno delo sta opravila tudi direktor fotografije Matej Križnik in Urban Vučer, odgovoren za barvno korekcijo in posebne učinke. Križnik in Vučer sta filmsko kopijo pripravila pri dunajskem podjetju Listo, pomagala pa jima je ekipa, ki je kopijo pripravila tudi za film Skrito Michaela Hanekeja. Kratke stike je Lapajnetu tako kot Šelestenje pomagala producirati Aiken Veronika Prosenc.

Gre tudi brez snemalne knjige
Lapajne je v filmu prepletel tri zgodbe, za katere, tako kot že za svoj prejšnji film, ni imel snemalne knjige. V prvi gledalcem predstavi zdravnico, ki se naveže na tetraplegika, ker je prepričana, da je odgovorna za njegovo stanje. Invalida igra Sebastijan Cavazza, ki se je za vlogo naučil voziti invalidski voziček samo z brado, za svoje delo pa je skupaj z očetom Borisom v Portorožu dobil vesno za najboljšo stransko moško vlogo.

Druga zgodba se ukvarja s smrtjo dečka, ki poveže njegovega očeta in prodajalko na bencinski postaji, v tretji pa se zapuščeni dojenček znajde med klošarko in voznikom mestnega avtobusa. Olga, Neža in Ajda so v filmu ena oseba - Tjaša Železnik, ki je žirijo Festivala slovenskega filma prepričala v podelitev vesne za najboljšo žensko vlogo.

Do denarja šele proti koncu filma
Železnikova je tako kot vsi drugi igralci in večina tehnične ekipe delala brezplačno, saj je produkcijska hiša za sredstva Filmskega sklada zaprosila šele, ko je bil film že zmontiran in sredi zvokovne obdelave.