Spuščanje zmajev ima v Afganistanu skoraj status nacionalnega športa. Foto: Reuters
Spuščanje zmajev ima v Afganistanu skoraj status nacionalnega športa. Foto: Reuters
Noor Agha
Noor Agha je eden najboljših afganistanskih zmajarjev in menda prav najboljši izdelovalec zmajev. Foto: Reuters

Tako je bilo pri snemanju filma The Kite-Runner (Lovilec zmajev). Ta pripoveduje zgodbo o sinu afganistanskega poslovneža, ki skuša ujeti zmaje, ki jih tekmovalci v spuščanju zmajev odrežejo z vrvice. Pri snemanju filma so potrebovali več sto zmajev. Vse je izdelal Noor Agha. Mož, ki živi kar na pokopališču v enem bolj "razsutih" predelov Kabula, velja za najboljšega izdelovalca zmajev in tudi za enega izmed največjih mojstrov spuščanja zmajev.

Bogataško plačilo za revnega Afganistanca
Ko je bila gora zmajev izdelana, pa Aghovo delo še ni bilo končano. Filmski igralci namreč niso imeli pojma, kako zmaj spraviti v zrak in ga tam tudi obdržati. Spuščanje zmajev je namreč posebna umetnost, ki terja tudi nekaj znanja o zračnih tokovih in sposobnost ugotavljanja smeri vetra. Noor Agha je tako nekaj tednov za trideset dolarjev na dan (plačilo je za afganistanske razmere pravo bogastvo) uril najstnike, ki so nastopili v filmu.

Sodelovanje pri filmu pa Aghi ni spremenilo življenja. Drži, da je zaslužil kar zajetno vsoto denarja, vendar pa kljub temu ostaja zvest svojemu staremu bivališču, naj je še tako skromno. Ugleda med rojaki si ne namerava graditi s pomočjo slovesa človeka, ki je sodeloval pri ameriškem filmu. V Afganistanu je namreč Agha že dolgo zvezdnik. Kakor vsak, ki obvlada spuščanje zmajev. To namreč velja v Afganistanu skoraj za nacionalni šport.

Velika uspešnica afganistanskega pisatelja
Zvezdnik pa je tudi afganistanski priseljenec v ZDA Khaled Hosseini, ki je z romanom The Kite-Runner ustvaril pravo uspešnico. Roman je več kot le zgodba o spuščanju zmajev. Glavni lik je Amir, Afganistanec, ki se po večletnem prebivanju v ZDA vrne v domovino, ki ji vladajo talibani, da bi pomagal rešiti sina prijatelja Hassana, ki je zašel v težave. Zgodba je tudi retrospektivna, saj se prvoosebni pripovedovalec Amir spominja otroštva, ki ga je v sedemdesetih preživel v že tedaj ne preveč politično stabilnem Afganistanu.