V filmu, ki ga bo režiral Matt Brown, bo v vlogi Freuda nastopil Anthony Hopkins, ki je lani za svojo igralsko upodobitev protagonista v filmu Oče Floriana Zellerja dobil svojega drugega oskarja.
Film nastaja na zasnovi dramske igre Marka St. Germaina, ki je tudi priredil svoje delo za film. Zgodba "raziskuje Freudov edinstveni odnos z lezbično hčerko Anno, pa tudi Lewisovo nekonvencionalno romanco z mamo njegovega najboljšega prijatelja," opisujejo pri spletnem portalu Deadline.
Producenti filma bodo Alan Greisman, Rick Nicita, Meg Thomson in Hannah Leader, produkcija pa naj bi se v Združenem kraljestvu začela konec januarja 2023.
"Še ena čudovita vloga za Anthonyja Hopkinsa, tokrat bo zaigral kot Freud v Londonu med drugo svetovno vojno. V njem se sooča s C. S. Lewisom, ki ga igra Matthew Goode. Nadarjeni Matt Brown se je obdal z najboljšo oblikovalsko ekipo in direktorjem fotografije," so zapisali pri Sony Pictures Classics, pri katerem bodo film koproducirali. "Freudova zadnja seansa obljublja, da bo velik film. Prav tako je krasno, da smo spet v delu z našimi prijatelji v Westendu.”
"Ta zelo človeška zgodba o dveh svetovno znanih velikanih ideologij si zasluži, da jo predstavimo širšemu občinstvu," je dodala generalna direktorica Westend Films Maya Amsellem. "Ne moremo si želeti boljšega partnerja od SPC-ja, ki bi prinesel svojo strast in strokovno znanje k filmu."
Sigmund Freud, avstrijski nevrolog in ustanovitelj psihoanalitične šole v psihologiji, se je rodil z imenom Sigismund Schlomo Freud leta 1856 v judovski družini v Freibergu na Moravskem.
O njegovem zgodnjem življenju ni veliko znanega, saj je sam uničil vse svoje osebne dokumente in zapiske najmanj dvakrat, najprej leta 1885, nato pa še leta 1907. Njegova poznejša dela so bila dolga leta skrbno varovana v Arhivu Sigmunda Freuda, tako da so jih lahko videli le njegov uradni biograf Ernest Jones in nekaj članov ožjega kroga psihoanalitikov. Sigismund je leta 1877 svoje ime spremenil v Sigmund. Imel je tri brate in pet sester, po očetu pa je imel več polbratov.
"Človek ni gospodar v lastni hiši"
Leta 1873 se je 17-letni Freud, ki je bil velikokrat najboljši učenec v razredu, vpisal na univerzo na Dunaju, ki jo je končal leta 1881. Po koncu študija je za pet let mesto zapustil, a se je leta 1886 vrnil in se, potem ko je odprl zasebno prakso, specializirano za živčne in možganske motnje, poročil. Eksperimentiral je s hipnozo pri večini svojih bolnikov, a je to prakso pozneje opustil.
V letih 1900 in 1901 je izdal več uspešnih knjig o nezavednem, tedaj je tudi dobil mesto profesorja na dunajski univerzi. Leta 1930 je prejel Goethejevo nagrado mesta Frankfurt za svoj prispevek k psihologiji. Tri leta pozneje so v Nemčiji nacisti na čelu s Hitlerjem prevzeli oblast in javno zažgali njegova dela. Ko je Hitler priključil Avstrijo, je Freud z družino s finančno pomočjo prijateljice in princese Marie Bonaparte pobegnil. 4. junija 1938 je družina dobila dovoljenje, da lahko prečka mejo s Francijo. Pozneje so odpotovali v Pariz, od tam pa v London.
Freud je večino svojega življenja pokadil škatlo cigar dnevno, tudi potem ko so mu zaradi tumorja odstranili čeljust. Potem ko so mu leta 1923 našli raka v ustih, so ga operirali več kot tridesetkrat. Pred smrtjo ni mogel več trpeti bolečin, zato je poklical svojega zdravnika, ki mu je pomagal, da se je ubil s prevelikim odmerkom morfija.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje