Največ pozornosti so med mimoidočimi vzbudile nacistične zastave. Foto: BoBo
Največ pozornosti so med mimoidočimi vzbudile nacistične zastave. Foto: BoBo
Navdih za nastanek filma je resnična zgodba o reševanju judovskih otrok pred nacističnimi oblastmi.
Navdih za nastanek filma je resnična zgodba o reševanju judovskih otrok pred nacističnimi oblastmi. Foto: BoBo
Ljubljana
Ljubljana ekipi med drugim služi kot kulisa za Zagreb, Gradec in Nonantolo. Foto: BoBo

Film, ki nastaja v sodelovanju ORF-a in ARD-ja ter produkcijske hiše Graf iz Celovca, pripoveduje zgodbo o judovskih otrocih, ki so jih pred nacističnimi oblastmi skrivoma prepeljali čez slovensko območje v Italijo, od tam pa z ladjo v takratno Palestino. Pomemben postanek na poti je bila med drugim vila Ema v italijanskem mestecu Nonantoli pri Modeni, kjer so med julijem 1942 in septembrom 1943 skrivali približno 70 judovskih otrok, pa tudi Lesni Brd pri Vrhniki.
O nevarni poti na svobodo
V središču filmske zgodbe je 14-letna Betty (Sophie Stockinger) z Dunaja, ki ji judovska organizacija na začetku leta 1941 pomaga pobegniti iz mesta. S skupino drugih judovskih otrok, starih od 10 do 18 let, se poda na dolgo pot proti današnjemu Izraelu, tedanji Palestini. Prva postaja njihove poti je Zagreb, kamor kmalu po njihovem prihodu vkorakajo nemški vojaki, zato nadaljujejo pot proti Sloveniji. Tam najdejo začasno zatočišče v Lesnem Brdu pri Vrhniki, od tod pa jih pot vodi v Nonantolo. Otroke nastanijo v zapuščeni vili, še zadnjem pribežališču, preden jih z ladjo pošljejo čez morje. Vendar jih vsi prebivalci majhnega italijanskega mesta ne sprejmejo odprtih rok. Novice o družinah, ki so jih morali tako naglo zapustiti, otrok iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške in drugod že dolgo ne dosežejo več. V času, ko jih pesti boj za preživetje in soočanje z identitetnim vprašanjem, se med njimi spletejo tesna prijateljstva.
Zadnja klapa bo padla v Ljubljani
Po besedah organizatorja za snemalne lokacije po Sloveniji Janija Anzeljca so v Sloveniji posneli skoraj polovico filma. Že 12. julija so začeli v Črncih pri Apačah, kjer jim je Meinlova hiša služila za kuliso Lesnega Brda pri Vrhniki. Sledilo je snemanje v Avstriji, pa tudi v Nonantoli, kjer so del filma posneli prav v vili Emi.
V Ljubljani bo padla tudi zadnja klapa. Železniški muzej Ljubljane bo v filmu postaja na Dunaju in postaja v Zagrebu. Tudi prizori, ki so jih posneli na Križevniški ulici, bodo predstavljali dogajanje v hrvaški prestolnici. Študentovska ulica je bila kulisa dogodkom v Gradcu, Gornji trg bo tistim v Italiji. Filmska ekipa ostaja v mestu še dva dni, med drugim se bodo ustavili še v Trzinu, nekaj snemanja jih čaka tudi v studiu.
V pomembnejših vlogah igrajo še August Zirner, Ludwig Trepte in Nina Proll. Ker se je avstrijskim igralcem v Ljubljani pridružilo približno 30 statistov iz Slovenije, šteje po besedah Janija Anzeljca na dan igralski del ekipe tudi do 50 ljudi. Ti so odeti v kostume, ki jih je avstrijska filmska ekipa prinesla s seboj. Snemalni dan traja približno 12 ur, ki pa so bile pri izjemno visokih temperaturah in v debelih zgodovinskih oblačilih za igralski del ekipe precej naporne.
Postprodukcija se bo verjetno začela jeseni, končana pa naj bi bila do konca pomladi. Čez dobro leto pa naj bi film že ugledal avstrijske in nemške male zaslone.