Živojinović je že predtem imel težave s srcem, ki so v kombinaciji z drugimi dejavniki tveganja privedle do kapi, piše današnji Kurir. Igralec je že preživel en srčni infarkt, ki mu je oslabil srce, obenem pa je tudi sladkorni bolnik.

"Že kak dan, dva leži v bolnišnici. Težko je napovedati, ali bo preživel ali ne, ampak trenutno je njegovo zdravje zelo ogroženo," je za B92 komentiral neimenovani vir iz bolnišnice. "Omotičen je in težko komunicira."

Velimir Živojinović je svojo igralsko pot začel na odrskih deskah, od leta 1955, ko je v Pesmi s Kumbare prvič nastopil na platnu, pa se je razraščal v vse večjo filmsko zvezdo: odigral je več filmskih vlog kot kateri koli drugi igralec v zgodovini nekdanje Jugoslavije - nastopil je v kar 250 filmih. Film Valter brani Sarajevo je iz njega naredil mednarodno zvezdo (zelo so ga čislali celo na Kitajskem).

Simbol let, ko je bila Jugoslavija filmska velesila
Največjo slavo je Živojinović dosegel z nastopanjem v partizanskih filmih o 2. svetovni vojni, ki so jih snemali v 70. letih; to obdobje izvrstno prikaže dokumentarec Cinema Komunisto srbske režiserke Mile Turajlić.

"Takih filmov ni mogla snemati nobena velesila," v njem pred kamero o zlatih letih partizanskega filma razlaga Živojinović, ki o sebi rad pove, da je v svojih filmih pobil več Nemcev kot cela Pattonova vojska skupaj. "Američani ne bi mogli nikoli posneti Bitke na Neretvi. Ni šans. Da bi imeli toliko tankov, topov, tovornjakov in pušk, in da bi vse to lahko potem zabrisali v reko? Česa takega ni mogel narediti nihče, razen nas. Lahko smo, ker je Tito rekel, da smemo. Takoj ko je on dal svoje privoljenje, si lahko počel, kar si hotel. Lahko si celo razstrelil most." In natančno to so - potem ko jim je Tito odrinil 400 milijonov dinarjev iz državnih rezerv - tudi storili. (Ob tem je treba povedati, da so, ker nobena izmed šestih kamer ni ujela, kako most zgrmi v vodo, v ta del filma vključili še posnetek makete).

Pri 78-ih pred oltar
Živojinović se je nekaj časa tudi dejavno ukvarjal s politiko; več mandatov je bil poslanec Socialistične stranke Srbije in leta 2002 je tudi kandidiral za predsednika. Nazadnje se je na naslovnicah znašel lani: po 57 letih skupnega življenja se je sklenil še enkrat - tokrat cerkveno - poročiti s svojo ženo Julijano (Lulo). Predtem je nekaj časa preživel na Kubi in za srbske medije zadovoljen povedal, da so ga tamkajšnji zdravniki in vreme "vrnili v življenje".
Malo manj zadovoljen pa je bil ob novici, da namerava Angelina Jolie s filmom V deželi krvi in medu obiskati tudi Beograd; označil jo je za "kretena", to, da jo je Srbija pripravljena gostiti, pa za "budalost".