Ben Hur bo znova vpregel konje

Gladiatorska arena se seli v Pariz

Film iz leta 1959 je bil s proračunom za 15 milijonov dolarjev najdražji film, kar so jih do tedaj posneli.

Charlton Heston v časih, ko ni slovel predvsem po svoji ljubezni do strelnega orožja.

Z Benom Hurjem je snemalna hiša MGM, ki je bila takrat v finančnih škripcih, veliko tvegala - in splačalo se je. Film je leta 1959 namreč dobil kar enajst oskarjev, vključno s tistim za najboljši film.

V Parizu bodo obrisali prah z epopeje Ben Hur, filma iz leta 1959, ob katerem se še danes kalijo zgodbe o vojnih spopadih.

Film iz leta 1959 je bil s proračunom za 15 milijonov dolarjev najdražji film, kar so jih do tedaj posneli. Foto:

Charlton Heston v časih, ko ni slovel predvsem po svoji ljubezni do strelnega orožja.

Slovit prizor dirke s konji — Z Benom Hurjem je snemalna hiša MGM, ki je bila takrat v finančnih škripcih, veliko tvegala - in splačalo se je. Film je leta 1959 namreč dobil kar enajst oskarjev, vključno s tistim za najboljši film.

Film, za katerega so postavili največjo kuliso do tistega časa in v katerem je nastopilo osem tisoč statistov in 40 tisoč ton peska, se je v zgodovino vpisal predvsem s prizorom dirke s kočijo po starorimski areni. Prizor, ki je takrat slonel predvsem na plečih postavnega Charltona Hestona v gladiatorskih opankah in s sabljo, bo spet oživel na osrednjem pariškem nogometnem stadionu. Spektakel, ki bo potekal pod pokroviteljstvom producenta, igralca in poslovneža Roberta Hosseina, bo – zgodbi primerno – zares bibličnih razsežnosti: na 15 tisoč kvadratnih metrih igrišča bo na stotine sodelujočih uprizorilo pomorsko bitko, spopad gladiatorjev in seveda tudi dirko z vpregami.

Samo pet večerov
Francoski kritiki so v preteklosti na Hosseina pogosto gledali zviška, še posebej takrat, ko je na noge postavljal visokoproračunske spektakle z zgodovinsko tematiko, kakršni so bili Mož, imenovan Jezus, Ime mi je bilo Marija Antoinetta in De Gaulle, mož, ki je rekel ne. Ljudi negativne kritike niso odvrnile: Moža, imenovanega Jezus, si je tako na primer ogledalo 700 tisoč Francozov, in Benu Hurju, ki ga bo Stade de France od 22. septembra gostil pet večerov, ne napovedujejo nič manjšega uspeha.

So nori ti Rimljani!
In čeprav se Hosseinova ideja zdi nekakšen novodobni “odvod” filmske industrije, se 80-letni umetnik vpisuje v tradicijo “bulvarskih gledališč” in priljubljenih melodram 19. stoletja, ko je bil Pariz resnično kulturna prestolnica Evrope. Ben Hur je zgodba o zmagi judovskega princa nad rimskimi trinogi; scenarij za slovit film (prva različica je bila posneta že leta 1925) je nastal po predlogi romana ameriškega generala Lewa Wallacea.

Treba bo brez posebnih učinkov
Hosseinovi publcisti se ne držijo načela, da je skromnost lepa čednost, ampak že napovedujejo, da bo predstava "večja od legende", ki obdaja zgodbo. Za 14-minutni prizor, v katerem Hurjev rimski nasprotnik Messala pade s kočije in ga nato konji vlečejo po areni, so morali sodelujoči vaditi več kot devet mesecev.

Kljub temu se nihče ne bo počutil popolnoma varnega, saj ni mogoče napovedati, kako se bodo konji vedli pred nabito polno dvorano. In tu, v nasprotju s filmom, ne bo mogoče ustaviti kamer in vsega skupaj ponoviti.