Film nas postavi v leto 1999 v mesto Columbine, kjer se na srednji šoli pred očmi nadarjene glasbenice Celeste (Raffey Cassidy) zgodi streljanje, v katerem je umrlo 13 ljudi. Močno čustveno zaznamovana najstnica v spomin na umrle sošolce napiše pesem, ki postane velika uspešnica in jo popelje na pot glasbenega zvezdništva. 18 let pozneje je Celeste velika glasbena diva (od tu naprej jo igra Portmanova), ki živi dekadentno življenje, a ostaja zaznamovana s tragedijami, ki se dogajajo v ameriški družbi. V filmu igrajo še Jude Law, Stacy Martin in Jennifer Ehle.

Zgodba filma Vox Lux na zanimiv način kombinira resnične in fiktivne dogodke, med zadnjimi pa vidimo tudi namišljeni teroristični napad na plažo Zlatni rat na Braču, ki se zgodi v hipotetičnem letu 2017. Kot zanimivost omenimo, da med streljanjem slišimo evrovizijsko popevko Hajde da ludujemo hrvaške pevke Tajči.

Ne gre za protest proti orožarski industriji
Kot je Corbet povedal na novinarski konferenci v Benetkah, je s filmom želel predvsem ponuditi razmislek o tem, v kakšnem stanju duha dandanes odraščajo mladi v ZDA. "Po svojih najboljših močeh sem želel posneti kronologijo začetka 21. stoletja. Zelo težko je z besedami povedati kar koli o filmu, saj nima namena biti didaktičen. Bolj gre za pripovedko oziroma za poetično razmišljanje o tem, kar smo prestali v zadnjih 20 letih. Živimo v dobi tesnobe. Imamo več neprespanih noči kot kadar koli prej. Vox Lux se je rodil iz tega. Sprašuje nas, ali smo sposobni stopiti skupaj in kolektivno razmisliti o teh temah."

Portmanova je po drugi strani zanikala, da bi lahko film interpretirali kot argument proti orožarski industriji v ZDA. "Mislim, da ne gre za film z enoznačnim sporočilom. Prej gre za umetniško delo, za razmislek o trenutku, v katerem živimo, in o naši kulturi, v kateri se prepletata popkultura in nasilje. Upam, da bodo ljudje po ogledu predvsem začutili stvari, s katerimi se danes spoprijemamo v naši družbi."

Življenje slavnih igralk drugačno od popzvezdnic
Ker Portmanova v filmu igra glasbeno zvezdnico, je bilo logično vprašanje, ali obstajajo kakšne podobnosti med življenjem slavne filmske igralke in poppevke. "Velika razlika je v sistemu ega, ki se razvije okoli pevke. Okolica popglasbenice lahko hitro postane izprijena, saj s svojo ekipo nenehno živiš skupaj, s tem pa se začneta mešati ljubezen in komerciala. Pri filmu je drugače, ker nikoli nismo tako dolgo na poti, ne potujemo po turnejah, ki trajajo vse leto."

Oba Corbetova filma – tako Voditeljevo otroštvo (The Childhood of a Leader, 2015) z Robertom Pattinsonom kot Vox Lux – imata nekatere skupne poteze, saj oba ponujata portret duhovnih voditeljev dobe, ki je zaznamovan s prelomnimi zgodovinskimi dogodki. Režiserju pa vendarle ni všeč ideja, da bi na popzvezdnico iz tokratnega filma lahko gledali kot na izrazito negativno osebo, kakor je to bil primer diktatorja iz njegovega prvenca. "Celeste ni bila zasnovana kot pošast, prej gre za duhovno voditeljico svoje dobe. Menim, da če je 20. stoletje zaznamoval pojem 'banalnosti zla', potem bo 21. stoletje zaznamovano s 'spektaklom zla'. Vox Lux v primerjavi z Voditeljevim otroštvom prikazuje bolj korporativno obliko fašizma. Vsekakor pa sta oba filma povezana, ne samo po strukturi, temveč tudi v tem, da gre za pripovedki, ki označujeta ključne trenutke neke dobe."

Vox Lux ni film o Sii
Če je Vox Lux film o aktualnem času, pa ga je žanrsko mogoče opredeliti tudi kot glasbeno dramo. Corbet je pri filmski glasbi znova sodeloval s kultnim britanskim glasbenikom Scottom Walkerjem, medtem ko je vse popskladbe, ki jih prepeva lik Natalie Portman, napisala Sia Furler. "Sia piše pesmi za toliko različnih izvajalcev," je o avstralski pevki povedal Corbet. "Ne bi si mogli zamisliti boljše sodelavke. To, da piše pesmi za druge v različnih slogih, je koristilo tudi nam, ker se tako njena glasba bolje ujema z likom v filmu."

Nad sodelovanjem s Sio je bila navdušena tudi Portmanova. "Zelo sem uživala, ko sem igrala svoj lik, ker je tako zakompliciran in tudi lep. Vox Lux ni film o Sii, so pa v njem njene pesmi. To, da sem jih lahko odpela sama, je bilo fantastično. Med snemanjem se sicer nisva srečali, sva se pa pogovarjali ob drugih priložnostih. Neverjetno nadarjena je."

Dafoe v Benetkah v dvojni vlogi
V vlogo pripovedovalca, ki povezuje preskoke v času, je stopil Willem Dafoe, ki je v Benetkah tako imel dva filma, saj je zaigral tudi Vincenta van Gogha v filmu At Eternity's Gate režiserja Juliana Schnabla. "Pripovedovalca sem uporabil zato, da gledalec ve, da je znotraj pripovedke. Ne gre za neorealistični film. Želel sem uporabiti ton pripovedovanja, ki je prisoten v romanu Mož brez posebnosti Roberta Musila, kjer je ton izrazito prezirljiv," je sklenil Corbet.