Okroglo mizo, drzno naslovljeno David Lynch je Slovenec, so v ustvarjalnem centru Švicarija organizirali ob razstavi Ogenj na odru, ki je na ogled v Mednarodnem grafičnem likovnem centru (MGLC) in predstavlja njegovo likovno ustvarjanje.
Sodelujoči so tako spregovorili o tem, kaj je v Lynchevih filmih slovenskega in zakaj je Slovencem blizu. Kot je povedal kustos razstave Božidar Zrinski, se je ideja za okroglo mizo porodila ob razgovoru z Marcelom Štefančičem jr. v času priprave razstave. Ko so dobili potrditev, da bodo lahko realizirali razstavo Lyncha v Sloveniji, se je namreč pojavilo vprašanje: "Pa on pride?" Ko je to omenil Štefančiču, mu je ta odgovoril: "Saj on je že tukaj! On je tako rekoč Slovenec."
Resnična zgodba, Lynchev najbolj slovenski film
Štefančič je svojo trditev, da so njegovi filmi videti tako, kot da bi bili posneti v Sloveniji, njegovi liki pa, kot da bi bili Slovenci, ponazoril na primeru Lynchevega filma Resnična zgodba, v katerem se 73-letni Alvin Straight poda na pot k bratu, ki ga je zadela kap. Kot je dejal, je to Lynchev najbolj atipičen film, saj je v njem največ eksperimentiral, obenem je to tudi njegov najbolj slovenski film. Gre za film ceste, le da se junak na pot poda s kosilnico. Za film ceste so potrebne razdalje in ZDA imajo razdalje, zato imajo tudi filme ceste. V Sloveniji pa takšnih razdalj ni, zato je film ceste praktično nemogoč. Mogoč bi bil le, če bi se razdalje premagovale zelo počasi, s traktorjem ali kosilnico.
Komunist Lynch in tampon, ki prekriva realnost
Filozof in sociolog Mirt Komel je spregovoril o tem, kako vidi Lyncha kot komunista. Pri tem je izhajal iz, kot je dejal, pogostega opisa Lynchevega dela, da je Lynch tisti avtor, ki je ameriške sanje sprevrgel v nočno moro. "Vzel je vse tisto, kar uprizarjajo ameriške sanje, in to kot rokavico obrnil navzven. Pri tem padejo ven dlake, nohti in vse te grdobije, ki niso nikomur všeč in ki spravljajo ljudi v nelagodje. In to Lynch počne tako, da estetizira," je povedal Komel.
Po Komelovem prepričanju se je Lynch v teh nočnih morah dotaknil tega, kar v marksističnem diskurzu pomeni razredni boj. V ZDA marksistični diskurz, ki naslavlja določene socialne zagonetke, kot ga imamo v Evropi, nadomešča ideologija rasizma, ki pa ne pomeni nič drugega kot identitetno politiko. Ta pa ni nič drugega kot tampon, ki prekriva tisti realen kos Amerike, ki ga nihče ne naslavlja, je povedal in dodal: "In v tem smislu je Lynch komunist, ki Američanom skozi svoje filme v določenih prizorih vedno znova nelagodno vrne košček realnega."
Lynch kot slikar v lastnem filmskem opusu
Kje v Lynchevem filmskem opusu naletimo na Lyncha slikarja, se je spraševal filozof in sociolog Stojan Pelko. Kot je poudaril, je namreč v njegovih filmih mogoče zaznati nekaj gest, ki bi ne mogle biti take, kot so, če Lynch ne bi bil slikar. Med drugim je poudaril, da je Lynch pri sliki pogrešal tretjo dimenzijo in zvok, zato je bilo neizogibno, da je slikar postal režiser.
Neumestnost kot Lynchev objekt
Filozofinja Ana Jovanović je spregovorila o tem, da je Lynchev objekt neumestnost. Navezala se je na Lyncheve besede, da so ideje kot ribe – male ribe so na površini, za velike pa je treba seči v globino. A v Lynchevih filmih po njenih besedah ne gre za globino, veliko primernejši izraz bi bil na površini. Kot je poudarila Jovanovićeva, gre torej za prikaz neobstoja globine. Neumestnost pa ni v negaciji do umestnega, ampak neka nerealizirana umestnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje