RTV Slovenija vsako leto nameni najmanj dva odstotka zbranega prispevka za animirane, dokumentarne in igrane filme neodvisnih producentov.

Strokovna komisija pod vodstvom Majde Širca je predlagala, da bi sredstva za celovečerne igrane filme za leto 2020 (543.500 evrov) razdelili štirim od dvanajstih prijavljenih projektov: Kurentova luna (Zavod STRUP produkcija): 89.060 evrov, Umita lobanja (Bela Film, d. o. o.): 89.060 evrov, Opazovanje (Zavod STARA GARA): 183.000 evrov in Črna mati zemla (Zavod Cvinger film): 183.000 evrov. Kot enega najboljših je ocenila film Črna mati zemla, ki bo posnet po hrvaški knjižni uspešnici Kristiana Novaka in v režiji nagrajenca Prešernovega sklada Roka Bička.

Komisija je predlagala sofinanciranje v vrednosti 183.000 evrov

Filmska kritičarka in članica komisije Tina Poglajen je za Televizijo Slovenija pojasnila: "Projekt Črna mati zemla je dobil v vseh kategorijah visoke točke, od scenarija, ocene ekipe, režijske eksplikacije do finančnega načrta. Tisto, kar nas je še posebej navdušilo, je bila izvirnost v scenariju in v režijski viziji glede obravnavanja obdobja pred tridesetimi leti, vzpona nacionalizma, prizme magičnega realizma. In tudi to, da gre za režiserja, ki je že večkrat dokazal, da je eden najbolj nadarjenih ustvarjalcev pri nas. Komisija (predsednica: Majda Širca, člani: Tina Poglajen, Dijana Martinc, Edvard Brzin, Saša Eržen) je predlagala sofinanciranje projekta v vrednosti 183.000 evrov. Generalni direktor RTV Slovenija pa je kot odločevalec uporabil diskrecijsko pravico in znesek znižal na 36.600 evrov."

Grah Whatmough: "Težko oziroma ne smem v javnosti komentirati te odločitve konkretno"

Generalni direktor RTV-ja Andrej Grah Whatmough pa je v izjavi dejal, da: "... pritožbeni rok zoper izdano odločbo za ta projekt še teče, tako da težko oziroma ne smem v javnosti komentirati te odločitve konkretno. Lahko pa potrdim, da je bila izdana odločba o sofinanciranju projekta Črna mati zemla v višini 30.000 evrov plus DDV, kar je povsem običajen znesek, ki se namenja manjšinskim koprodukcijam glede na dolgoletno prakso RTV Slovenija."

Komisija sicer trdi, da razpis po pravilniku ne razlikuje večinskih in manjšinskih koprodukcij. "Vloge, ki prispejo na razpis, se ocenjujejo glede na kakovost in pravilnik, ne glede na to, kaj je bilo v preteklih letih. In v pravilniku jasno piše, da ni razlikovanj med manjšinsko in večinsko koprodukcijo. Kar pomeni, da je vseeno, kaj je v tem pogledu projekt Črna mati zemla. In teh pravil za nazaj ne moremo spreminjati," še razlaga Tina Poglajen.

Sorodna novica Diskrecijska pravica generalnega direktorja RTV SLO: za okoli 145.000 evrov manj za Bičkov film

Projekt Črna mati zemla je sicer načrtovan kot večinsko slovenska koprodukcija, vendar za zdaj še nima zagotovljene podpore slovenskih financerjev. Že dvakrat je bila vloga za financiranje oddana tudi na Slovenski filmski center (SFC) – neuspešno. V drugem poskusu je bila vloga izločena iz postopka, še preden je prišla do ocenjevalne komisije.

Na diskvalifikacijo so se pritožili na ministrstvo za kulturo, ki je pritožbo zavrnilo, zato so na upravnem sodišču sprožili upravni spor, je za STA pojasnil Rok Biček, ki upa, da bodo na SFC-ju sprevideli zmotno odločitev o diskvalifikaciji projekta in ga letos sprejeli v ocenjevanje. Po drugi strani pa ima film že zagotovljeno podporo Hrvaškega avdiovizualnega centra v vrednosti dobrega pol milijona evrov. In očitno je prav to za film oteževalna okoliščina.

RTV-jev razpis še ni končan, saj se je na rezultate še mogoče pritožiti. Generalni direktor pa je komisijo že zaprosil za predlog, kateremu od projektov na rezervni listi naj namenijo sredstva, 120.000 evrov, ki so zdaj ostala nerazporejena.

Društvo slovenskih režiserjev: "Smo mnenja, da je uporaba diskrecijske pravice nevarna in sporna praksa"

Predsednik Društvo slovenskih režiserjev Matevž Luzar je ob tem opozoril, da je bil razpis objavljen decembra 2020, strokovna komisija je svoje delo zaključila že julija 2021, producenti pa še vedno ne vedo, ali bodo lahko snemali film, ki so ga načrtovali za produkcijo mogoče že letos.

V društvu so komentirali tudi odločitev generalnega direktorja RTV-ja. "Smo mnenja, da je uporaba diskrecijske pravice nevarna in sporna praksa, saj se lahko na ta način diskvalificira vsak filmski projekt, ne glede na mnenje komisije. Strokovne komisije, ki pregledujejo in ocenjujejo prijavljene projekte, sestavljajo posamezniki, ki poznajo filmsko produkcijo, znajo brati scenarije in razbrati režijske vizije. Komisija ima vpogled v celotno dokumentacijo prijavljenih projektov in s prijavitelji opravi razgovore ter na podlagi tega presodi, kateri projekti imajo potencial za dober film, ter predlagajo višino financiranja. V društvu menimo, da gre za zelo relevantna mnenja, ki bi jih bilo treba upoštevati," je mnenje DSR-ja povzel Luzar.