Johna F. Kennedyja so ustrelili med pozdravljanjem množice, ki so prišle predsednika pozdravit ob njegovi vožnji skozi Dallas 22. novembra leta 1963. Foto:
Johna F. Kennedyja so ustrelili med pozdravljanjem množice, ki so prišle predsednika pozdravit ob njegovi vožnji skozi Dallas 22. novembra leta 1963. Foto:
Stephen King: 11/22/63
"Nočem se prepirati s teoretiki zarot, ampak verjetno se bodo oni hoteli prepirati z menoj," je pred izidom romana 11/22/63 pripomnil King. Njemu osebno se zdi očitno, da je Oswald, ki je puško naročil, jo prevzel na pošti in bil z njo celo fotografiran, nato z njo v Dallasu tudi ustrelil predsednika. O vztrajnosti skeptikov pravi: "Težko je verjeti, da je en sam nepomemben posameznik sposoben stopiti v ospredje in spremeniti tok zgodovine."
JFK-ja je v lanski osemepizodni nanizanki History Chanela upodobil Greg Kinnear, vloga njegovega očeta Josepha je pripadla britanskemu veteranu Tomu Wilkinsonu, stilska ikona Jackie Kennedy pa je bila nihče drug kot Katie Holmes. Serija je v ZDA naletela na precejšnjo mero skepticizma: kritiki so trdili, da so producenti z Joelom Surnowom (ustvarjalec serije 24 in eden izmed najbolj uglednih hollywoodskih republikancev) na čelu sestavili zgodovinsko netočen šund, ki se osredotoča na škandale in predsednikove skoke čez plot, da bi tako uničili JFK-jev ugled.

Pravzaprav še ni znano, ali bo Parkland - film je ime dobil po dallaški bolnišnici, v kateri sta umrla tako JFK kot njegov atentator Lee Harvey Oswald, štiri leta pozneje pa še Oswaldov morilec Jack Ruby - do novembra 2013 končan, in niti, ali bo Tom Hanks v njem nastopil, težko pa si je predstavljati, da bi dvignil toliko prahu, kot ga je leta 1991 Oliver Stone s svojim JFK-jem, v katerem podpira teorijo, da je Kennedy umrl kot žrtev zarote. Vanjo naj bi bil vpleten celo Lyndon Johnson, takratni podpredsednik, ki je nato v Beli hiši nasledil umorjenega Kennedyja.

Medijska revija Variety je poročala, da bosta Hanks in Gary Goetzman film producirala pod okriljem njune hiše Playtime; scenarij bo napisal Peter Landesman, ki se bo s tem projektom tudi prvič preizkusil kot režiser. (Landesman je sicer najbolj znan kot avtor kontroverznega članka za New York Times o spolni trgovini, The Girls Next Door, po katerem je leta 2007 nastal tudi film Trade.) Spisal je tudi scenarij o FBI-jevem agentu Marku Feltu, ki se je leta 2005 razkril kot Globoko grlo, anonimni vir informacij, ki je bil ključen pri razkrinkanju afere Watergate; na ekranizacijo čaka pri studiu Universal.

Varietyjev članek še napoveduje, da bo Parkland podobne vrste film, kot je bil leta 2006 Bobby Emilia Esteveza, ki je tematiziral atentat na Roberta F. Kennedyja in dogodke okrog njegove smrti. Med liki v tokratnem filmu bodo "FBI-jev agent, mlad zdravnik, novinar, več agentov tajne službe, Kennedyjevo osebje, Oswaldov starejši brat, Jackie Kennedy in Abraham Zapruder".

Zaprudrov posnetek: najslavnejši domači videoposnetek vseh časov
Abraham Zapruder je namreč tisti, ki je s svojo Bell & Howard kamero na 8-milimetrski film posnel 26,6 sekunde dogajanja, edino obstoječo videodokumentacijo Kennedyjevega atentata in gotovo najslavnejši domači posnetek v zgodovini. Oliver Stone je za pravico do uporabe posnetka v svojem filmu pred dobrimi dvajsetimi leti plačal 85 tisoč dolarjev, zdaj pa še ni znano, ali bo tudi Landesman hotel uporabiti posnetek ali pa bo dogajanje skozi Zapruderjeve oči podal kako drugače.

Že pred nekaj leti je v medije pricurljala vest, da hoče Hanks adaptirati knjigo Reclaiming History: The Assassination of President John F. Kennedy, ki jo je napisal odvetnik Vincent Bugliosi. Delo podpira "uradno razlago" dogodkov, ki so se zgodili v Teksasu 22. novembra 1963, torej da je Lee Harvey Oswald delal na lastno pest.

Stephen King: tokrat se je namesto "groze iz kanalizacije" lotil resničnih dogodkov
Mimogrede, podobnega mnenja je tudi ameriški mojster groze, Stephen King: "kennedyjevski vročici" se je pridružil s svojim najnovejšim romanom, lanskim križancem med trilerjem, znanstveno fantastiko in temeljito raziskanim zgodovinskim delom, 11/22/63. Protagonist Jake v njem namreč najde "zajčjo luknjo", razpoko v času, ki človeka vsakokrat vrže na plano na istem mestu, a dve minuti pred poldnevom, 9. septembra 1958. Glede na to, da je to "le" pet let pred enim izmed ključnih dogodkov v svetovni zgodovini - ne gre le za Kennedyja, ampak za to, da bi, če ne bi umrl, ameriška intervencija v Vietnamu verjetno potekala drugače - sklene odpotovati v Dallas, ugotoviti, ali je Oswald zaroto skoval sam, in mu umor tudi preprečiti. King se v romanu precej podrobno posveti Oswaldovemu zasebnemu življenju, od odnosa z njegovo gospodovalno, ukazovalno materjo pa do zakona z Belorusinjo Marino, ki jo je Lee sicer ljubil, a jo tudi pretepal.