V aprilski oddaji Televizorka gostimo novinarja Boštjana Videmška, ki z nami deli svoj pogled na medijske prikaze vojn in etična vprašanja vojnega novinarstva.

Nocoj ob 22.35 bo na sporedu TV SLO 1 dokumentarni film Proti Evropi, stran od Moskve, ki v dobri uri predstavi zgodovinske in geopolitične vidike vojne v Ukrajini. Analizira geopolitični kontekst vojne v Ukrajini in zgodovino ukrajinsko-ruskih odnosov, dodatno pa s prvoosebnim pričevanjem ukrajinskega novinarja osvetli vsakdanje življenje ljudi v severovzhodnem mestu Harkov. Pretresa tudi ekonomske vzroke za medel odziv evropskega sveta na vojno v Ukrajini. Vojno želi osvetliti s čim številnejših zornih kotov. Da bi dosegel to vsestransko preglednost, ubere tradicionalno kombinatoriko televizijske dokumentaristike: pristop govorečih glav, posnetke porušenih mest in pričevanja kompetentnih govornikov, med katerimi so tudi evropski politiki.

Obstajajo številni različni pristopi k vojnemu novinarstvu. Boštjan Videmšek, gost tokratne oddaje Televizorka in eden naših najbolj angažiranih novinarjev, zagovarja pristop, ki "kaže življenje v vojni in posledice vojne od psiholoških do socialnih in ekonomskih ter striktno osebnih. Seveda je nujno potrebno upovedovanje geopolitičnega konteksta, da razumemo, zakaj so se ljudje znašli točno v tej tragediji, ključno pa je zgodbo upovedovati od spodaj navzgor. Že samo življenje teden ali dva z družino, ki živi v mestu, ki ni nujno na frontni črti, ampak nekje blizu, da o vojni vedeti veliko več kot neskončna serija posnetkov in fotografij iz strelskih jarkov in porušenih mest."

Aktivizem, zavzemanje za žrtve nasilja, pa tudi intenziven, čustven in neposreden literarni slog Boštjana Videmška služijo temu, da brišejo distanco bralca do vojn in kriz, o katerih piše. Želi, da bralec ali gledalec postaneta čustveno vpletena v poročanje in vojno prenehata doživljati kot nekaj, kar se dogaja tujim ljudem daleč proč.

V medijskem svetu, prenasičenem z informacijami in podobami, je nujno prikazovati obvojno dogajanje, ne le neposredno vojno nasilje, meni Videmšek: "Vojne podobe hitro postanejo klišejske, postanejo neke vrste vizualni citati. Naveličamo se jih, prihaja do pleonazma, kopičenja istih pomenov, istih podob. Naloga tistih, ki imamo tovrstne izkušnje in znanje, je to presegati. To pa lahko presegamo le z izbiro drugačnih tem in sogovornikov."

Novinarke in novinarji vpričo avtokracije, vojn in nasilja ne smejo in ne morejo ostati objektivni, nadaljuje Videmšek, s čimer pod velik vprašaj postavlja sodobno merilo medijske uravnoteženosti: "Proti objektivnosti se borim od samega začetka svoje novinarske poti. Objektivnost je enačenje žrtve in krvnika. Je približno tako, kot bi posiljeno deklico obravnaval na enak način kot posiljevalca v vojaški uniformi. Tisti, ki delamo v javnem interesu, novinarji moramo biti vedno neprizanesljivo na strani šibkejšega."

V oddaji Televizorka gost še pove, zakaj se je kot vojni poročevalec "upokojil" in kako nekdo, ki je na lastne oči videl vojne strahote, dojema travme zahodnega sveta. Predstavimo pa tudi njegov prvi vstop v fikcijo, roman Vojni dnevnik, ki je nedavno izšel pri založbi UMco. Boštjan Videmšek v njem s sredstvi fikcije raziskuje teme, ki so ga pestile že kot novinarja: kako vojna ljudi iztrga iz njihovih življenj in kako bistvene so družinske, prijateljske in ljubezenske vezi v tragičnih časih.

Celoten pogovor si lahko že zdaj ogledate v zgornjem videokastu, v skrajšani obliki bo nocoj na sporedu TV SLO 1 ob 22.25 pred dokumentarnim filmom Proti Evropi, stran od Moskve.

Vljudno vabljeni tudi k ogledu aktualnih dokumentarnih oddaj in filmov na sporedih Televizije Slovenija.

Francosko-belgijski dokumentarni film prinaša zgodovinsko in geopolitično analizo vzrokov in posledic vojne v Ukrajini. Zaobjame zgodovinske dogodke, ki pojasnjujejo umeščenost Ukrajine, njen boj za lastno identiteto in vsaj pokroviteljski odnos Rusije do Ukrajine, med njimi gladomor, prvo svetovno vojno in oktobrsko revolucijo. Nazorno analizira krhkost evropskega gospodarstva, navezanost na ruske energente in iz nje izvirajočo dolgoletno gospodarsko in politično preračunljivost in popustljivost do ruskega režima.

Francoski filozof, pisatelj, aktivist, avtor dokumentarnih filmov in dolgoletni vojni poročevalec Bernard-Henri Lévy kot odposlanec časopisnih izdaj Paris Match, La Repubblica, The Wall Street Journal, Der Stern in drugih, obišče kraje po svetu, kjer se v spopadih odloča o usodah posameznikov in družbe. Poroča o trpljenju in bedi v Nigeriji, na otoku Lezbos, v Somaliji, Libiji, Bangladešu, Afganistanu, Kurdistanu in Ukrajini.

Dokumentarni film poudarja, da so družabna omrežja lahko tudi prostor, kjer cvetijo gibanja za emancipacijo. Novinarka in aktivistka Masi Alinedžad je glas milijonov iranskih žensk, ki se na družbenih omrežjih upirajo prisilni nošnji hidžaba. Je na čelu gibanja, ki v sodobnem Iranu velja za hudo državljansko nepokorščino. Iz izgnanstva v ZDA Masi spodbuja proteste v domovini, iranske oblasti, ki stopnjujejo nasilje v državi, pa jo skušajo omajati z grožnjami njenim družinskim članom.

Britanski dokumentarni film spremlja usodo šestih Rusov, ki si v vse bolj avtoritarni državi upajo javno izražati nasprotovanje vojni v Ukrajini, čeprav jim zato grozi dolga zaporna kazen. Večina posnetkov je nastala skrivaj, saj so oblasti pod vodstvom Vladimirja Putina po napadu na Ukrajino močno omejile svobodo izražanja, kaznivo je tudi sodelovanje s tujimi mediji. Novinar Vasilij intervjuva kolegici iz Sibirije, ki raziskujeta življenjske zgodbe padlih ruskih vojakov. Ugotovili sta namreč, da jih je v Ukrajini umrlo veliko več, kot priznavajo oblasti. Natalija se udeležuje protivojnih protestov in objavlja novice na Tiktoku, vendar mora uporabljati tujo telefonsko kartico, saj so družbena omrežja v Rusiji cenzurirana.

Dokumentarni film Putinova vojna na domačih tleh je do 22. 4. na voljo v spletni videoteki na portalu RTV 365.