Ameriško čast sta tako rešila brata Ethan in Joel Coen, ki sta svojo prvo oskarjevsko slavo doživela s prav tako temačno-komičnim Fargom (oskar za scenarij leta 1996). Film Ni prostora za starce pa ju je popeljal še stopnico više: poleg Bardema za stransko vlogo je namreč osvojil še tri najpomembnejše nagrade: za najboljši prirejeni scenarij, najboljšo režijo in najboljši film. Ethan Coen je prireditelje razveselil s kratkim in jedrnatim zahvalnim govorom: "Hvala." Medtem ko se je brat Joel zahvalil vsem v zabavni industriji, ker "nama še naprej puščate, da se igrava v najinem kotičku peskovnika".

Največja nagrada večera
V tekmi za najboljši film sta Coena premagala izvirno komedijo o najstniški nosečnosti Juno, temačni zgodovinski film o iskalcih nafte Tekla bo kri, zgodovinsko romantično melodramo Pokora in odvetniško dramo Michael Clayton. V igri za najboljšega režiserja so bili še Paul Thomas Anderson (Tekla bo kri), Tony Gilroy (Michael Clayton), Jason Reitman (Juno) in Julian Schnabel (The Diving Bell and the Butterfly). Ni prostora za starce je bil sicer nominiran za osem oskarjev.

Brata Coen sta se s tremi oskarji v eni noči pridružila elitni skupini filmskih ustvarjalcev, med katerimi so taki velikani kot Francis Ford Coppola (Boter 2), James Cameron (Titanik) in Billy Wilder (Apartma).

Day-Lewis prepričljivo na vrhu
Daniel Day-Lewis je pričakovano osvojil svojega drugega oskarja za najboljšega igralca v filmu Tekla bo kri - vloga spletkarskega in grabežljivega iskalca nafte v Kaliforniji na začetku 20. stoletja pa ne bi mogla biti bolj drugačna od tiste možgansko paraliziranega pisatelja v filmu Moja leva noga, ki mu je davnega leta 1989 prinesla prvi zlati kipec. "Najgloblje se zahvaljujem Akademiji, ker me je mahnila z najčednejšo gorjačo v mestu," se je zahvalil Day-Lewis, ki je sicer do oskarjev pobral približno 95 odstotkov vseh nagrad za najboljšega igralca leta, zato Irčeva zmaga ni bila presenečenje. Čeprav je bilo igralsko polje nabito z vrhunskimi predstavami, pa so tokrat nekateri moški igralci ostali praznih rok: Viggo Mortensen (Vzhodne obljube), Johnny Depp (Sweeney Todd), Tommy Lee Jones (V dolini smrti) in George Clooney (Michael Clayton).

Francosko presenečenje
Največje presenečenje večera je bila prav gotovo zmaga Francozinje Marion Cotillard, ki je prepričljivo upodobila legendarno šansonjerko Edith Piaf v filmu La Vie en Rose. Pričakovalo se je, da bo oskarja še drugič (prvič za vlogo v filmu Darling pred 42 leti) odnesla veteranska britanska igralka Julie Christie za upodobitev alzheimerjeve bolnice v grenki drami Stran od nje. Akademija je znova potrdila dvoje: da obožuje nagrajevati mlade in lepe igralke, ki se za vlogo spremenijo v stare in/ali neprivlačne (spomnimo se Charlize Theron v Pošasti, Nicole Kidman v Urah ...), in da ti glavna vloga v biografiji skoraj zagotavlja kipec (Philip Seymour Hoffman v Capoteju, Jamie Foxx v Rayju, Helen Mirren v Kraljici ...). "Hvala, življenje; hvala, ljubezen. In res je, da so v tem mestu angeli," je izdavila čustvena 32-letnica, ki je postala prva zmagovalka za vlogo v francoščini. Poleg Cotillardove in Christiejeve so bile nominirane še mlada Ellen Page za Juno, Laura Linney za Družino Savage in Cate Blanchett za Elizabeta: Zlata doba.

Oskarjevec z najhujšo pričesko
Oskarja za stransko moško vlogo se je veselil Javier Bardem, ki je bil tako nepozaben kot psihopatski morilec s pridihom Hannibala Lectorja in z najhujšo pričesko na velikem platnu v Ni prostora za starce. "Hvala Coenoma, ker sta dovolj nora, da sta verjela vame in da sta mi na glavo posadila eno najbolj grozljivih pričesk v zgodovini," se je zahvalil Bardem, ki je bil prej za oskarja nominiran za vlogo paraplegika v filmu Morje znotraj mene. Drugi nominiranci v tej konkurenčni kategoriji: Casey Affleck (The Assassination of Jesse James by the Coward Robert Ford), Philip Seymour Hoffman (Wilsonova vojna), Hal Holbrook (Into the Wild) in Tom Wilkinson (Michael Clayton).

Tilda premagala Cate, Amy in Ruby
Presenečenje je bila tudi zmaga Tilde Swinton v kategoriji najboljše stranske ženske vloge. Oskarja ji je prinesla vloga zlobne odvetnice v Michaelu Claytonu. "Zlatega dečka" bo podarila svojemu ameriškemu agentu, ki je "izrezana podoba oskarjevskega kipca" in ker brez njega "ne bi nikdar sedla na letalo v Ameriko". Favoritinja za oskarja je bila sicer dvakratna nominirana Cate Blanchett za vlogo Boba Dylana v filmu I'm Not There, večino nagrad do zdaj je odnesla Amy Ryan za vlogo v filmu Zbogom, punčka, številni so oskarja napovedovali tudi Ruby Dee za Ameriškega gangsterja, ker je gospa pač - v letih, edina "outsajderka" v tej kategoriji pa je bila verjetno 13-letna Saoirse Ronan (Pokora).

Nekdaj striptizeta - zdaj oskarjevka
Oskar za najboljši izvirni scenarij je šel že po utečeni poti "tistemu malemu" filmu. Prvič scenaristka z imenom, prav tako izvirnim kot nekonvencionalni scenarijem za Juno, Diablo Cody, je bila nedvomno največja favoritinja. Codyjeva, nekdanja striptizeta v obleki z živalskim vzorcem, ogromno tetovažo, živo rdečimi ustnicami in vranje črnim pažem, je tako nasledila vse tiste neodvisne, med občinstvom priljubljene male filme, ki jih Akademija za glavno nagrado spregleda, zato pa jim da "tolažilno" nagrado v obliki oskarja za izvirni scenarij. Primeri iz preteklosti: Stranpoti in lanska Naša mala miss.

Najboljša risanka Ratatouille
Oskarja za najboljši animirani film je odnesel Ratatouille režiserja Brada Birda, za katerega je to že drugi zlati kipec v tej kategoriji. Najboljša izvirna pesem je Falling Slowly (Glen Hansard in Marketa Irglova) iz filma Once, ki je v kategoriji petih nominiranih pesmi premagal kar tri iz filma Začarana. Najboljše vidne učinke ima Zlati kompas, najboljšo kostumografijo Elizabeta: Zlata doba, šminko La vie en rose in umetniško režijo Sweeney Todd. Oskarja za najboljši tujejezični film je dobil avstrijski film z nacistično tematiko Ponarejevalci, a ostaja grenak priokus, da Akademija resnično najboljših tujejezičnih filmov sploh ni nominirala: najbolj očitno sta izostala romunski 4 meseci, 3 tedni, 2 dneva in Lust, Caution tajvanskega oskarjevca Anga Leeja.

Častnega oskarja je letos prejel 98-letni scenski oblikovalec Robert Boyle, čigar bogata (in dolga) filmografija vključuje klasiki Alfreda Hitchcocka Sever-severozahod in Ptiči.

Največji poraženci
Čeprav je imel precej slabo noč zmagovalec zlatih globusov in baft Pokora (nominiran za sedem zlatih kipcev, zadovoljiti pa se je moral le z oskarjem za glasbo), je največji poraženec nedvomno Kevin O'Connell. Montažer zvoka, tokrat nominiran za akcijski znanstvenofantastični spektakel Transformerji, je oskarjevski rekorder: 20 nominacij in nič zmag. Skoraj praznih rok odhaja tudi film Tekla bo kri, ki je bil z Ni prostora za starce na vrhu z osmimi nominacijami, prejel pa je le en kipec: za najboljšo moško vlogo.

Michael Moore, ki mu je pred petimi leti oskarja prinesel protiorožarski film Bowling za Columbine, tokrat uspeha ni ponovil s kritiko ameriškega zdravstvenega sistema, komercialnim dokumentarnim filmom Sicko. Nagrado mu je speljal družbenopolitično aktualni Taxi to the Dark Side, ki - ironično - obravnava Moorov teritorij: kritiko Busheve vojne proti terorizmu in mučenje vojnih zapornikov.

Poklon zgodovini in umrlim
Oskarjevsko slovesnost so ob 80. letnici zaznamovale tudi montaže. Takšne in drugačne: od lahkotno absurdnih poklonov filmskim prizorom s čebelami, daljnogledi in nočnimi morami prek najboljših zahvalnih govorov oskarjevske zgodovine do vsakoletne sekcije "In memoriam". In čeprav je filmski svet v preteklem letu izgubil tako velikane, kot sta bila režiserja Michelangelo Antonioni in Ingemar Bergman, ter veliko igralko Deborah Kerr, je največji aplavz izbruhnil ob zadnji sliki - mladega Heatha Ledgerja, oskarjevskega nominiranca za Goro Brokeback, katerega smrt zaradi zdravil na recept je prejšnji mesec pretresla Hollywood. Opomin, da vse v mestu angelov le ni tako svetleče in popolno kot oskarjevska podelitev.

Kaja Sajovic