Dogajanje, ki so ga v Divači pripravili svoji divi, se je začelo, ko so v Škrateljnovi hiši predstavili novo knjigo Ita Rina, prva slovenska filmska zvezda, pod katero se podpisujejo Lilijana Nedič, Blažena Urgošíková in Aleksandar Saša Erdeljanović. Sicer pa sta bila vrhunca poklona projekciji dokumentarnega filma Se spominjate Ite Rine režiserja Vladimirja – Ilja Slanija in Rininega filma Erotikon iz leta 1929, dogajanje pa je pospremil še glasbeni nastop Vite Mavrič.

Kandidatka za miss Jugolsavije gre v Berlin
Filmsko igralko, ki se je kot Ida Kravanja rodila v takrat še avstro-ogrskem trgu Divači, je že zelo zgodaj zanimala umetnost. Tako kot številne zvezde nemega filma, so tudi Rino opazili na lepotnem tekmovanju leta 1926 v Zagrebu. Rina je pritegnila oko predstavnikov produkcijske hiše Peter Ostermayr-Film iz Berlina in se brez vednosti staršev tik pred svojim dvajsetim rojstnim dnem odzvala na njihovo povabilo za poskusno snemanje ter pobegnila v evropsko filmsko prestolnico, Berlin.

Že leto kasneje je nastal njen prvenec Kar zamolče otroci svojim staršem režiserja Franza Ostena. Igralka, ki se je ob vstopu v filmsko kariero preimenovala v Ito Rino, je nato odigrala nekaj manjših vlog, leta 1928 pa je na njen nastop v filmu Zadnja večerja Das letzte Souper naletel mlad in nadarjen češki režiser Gustav Machatý in igralki ponudil vlogo v filmu, ki je postal tudi prvi vrhunec njene kariere – Erotikon.

Vrhunec z Obešenjakovo Tončko
Skupaj s prvim mednarodno uspešnim češkim filmom je tako v vlogi mlade, neizkušene železničarjeve hčere, razočarane v ljubezni zaslovela tudi Ita Rina. Igralka je nato nastopila še v češko-nemški koprodukciji Nezvesta (1929), filmski različici Wedekindovega Pomladnega prebujenja (1929) in v prvem češkem zvočnem filmu Obešenjakova Tončka (1930). Po vlogi nesrečne prostitutke Tončke, s katero je dosegla tudi svoj igralski vrhunec, je leta 1930 zaigrala še v nemškem zvočnem filmu Kralj valčka in prevzela glavno vlogo nemško-estonske koprodukcije Valovi strasti.

Uspeh Erotikona in Obešenjakove Tončke sta igralki prinesli celo vabilo v Hollywood, seveda pa ni trajalo dolgo, da njena priljubljenost dosegla tudi domovino. Tam igralka ni bila prikrajšana za zvezdniško počutje, saj so jo ob premierah pričakale množice oboževalcev,
vsak njen korak pa so pozorno spremljali tudi časopisni poročevalci.

Od 30. let kot Tamara Džordžević
Na vrhuncu kariere je igralka nenadoma ubrala drugačno pot. V 23 letu starosti se je poročila z berlinskim študentom elektrotehnike Miodragom Djordjevićem, se za stalno naselila v Beogradu in še drugič spremenila svoje ime v Tamaro Djordjević. V 30. letih se je snemanju le malo posvečala (med drugim je nastopila v filmih Fantom Durmitorja, v prvem češko-jugoslovanski koprodukcijski film A življenje teče dalje in v nemško-jugoslovanski koprodukciji Princesa koral). Leta 1939 je posnela svoj zadnji nemški film z naslovom Trgovci z dekleti. Dokončno je filmsko kariero zaključila leta 1960, ko je nastopila v stranski vlogi filma Vojna režiserja Veljka Bulajića. Igralka je med napadom astme umrla 10. maja leta 1979 v Budvi, kamor se je preselila iz zdravstvenih razlogov.

Maja Kač