Danes je v Art kino mrežo Slovenije (AKMS) vključenih 25 članov z 28 dvoranami v 27 slovenskih krajih, poudarja njena predsednica Nina Ukmar, ki je tudi direktorica Kosovelovega doma Sežana.

Uvod v slavnostno so preželi nagovori Metke Dariš, direktorice mestnega kina Kinodvor, ki je poudarila, da je "bil Kinodvor vedno zraven", Nine Ukmar in Marjane Štalekar, prve predsednice Art kino mreže Slovenije, ki je spomnila, da prav danes mineva deset let od ustanovne skupščine Art kino mreže Slovenije v Velenju.

Marjana Štalekar je spregovorila o nastajanju mreže leta 2009, ko so se filmski ustvarjalci začeli zavedati pomena digitalizacije ob vse bolj množičnem zapiranju večjih kinodvoran. Uradna ustanovitev se je odvila 5. marca 2010.

Povedala je, da je "skladno z načeli enakomernega regionalnega razvoja ter javne dostopnosti do kulturnih dobrin želela vzpostaviti aktivno, moderno in učinkovito mrežo kinematografov, ki bo svojim članom v pomoč pri reševanju infrastrukturnih, tehničnih in programskih vprašanj kinematografske dejavnosti". Zdelo se ji je, da so bili s tem velikopotezni, vendar se je v desetletju izkazalo, da so večino ciljev izpolnili.

25 članov z 28 ubranimi in požrtvovalnimi ekipami
Ustanovnih članov je bilo sprva dvajset članov, "danes pa šteje 25 članov z 28 ubranimi in požrtvovalnimi ekipami, ki so sicer večinoma kadrovsko podhranjene", je prepričana Nina Ukmar. Spomnila je tudi na štiri mednarodne konference, ki so jih pripravili v Kinodvoru, to so Mreženje in digitalizacija art kinematografov, Mesto kina – nova vloga mestnih kinov, Filmska vzgoja v kinu: o pristopih k mladim občinstvom ter Metode in učinki filmske vzgoje.

"Vmes smo vedno mi."
Izpostavila je tudi vrsto drugih, zlasti izobraževalnih projektov in sodelovanje pri pripravi nacionalnih dokumentov na področju filma ter pri tem uporabila metaforo lepila. V šali je dejala, da je bil slogan tovarne lepil v Sežani MITOL, kjer je nekoč delala njena mama: "Vmes smo vedno mi." Zdi se ji, da slogan velja tudi za mrežo: "Mi smo namreč močna, če ne glavna vez med ustvarjalci in gledalci. Mi smo tisti, ki gledalcem prinašamo v kino vsebine ... Smo vez med kulturnimi politikami in uporabniki kulturnih storitev. Uresničevalci strategij, pobudniki sprememb in enakomernega razvoja ter gradniki novih strategij," je naštela.

Izpostavila je še, da mreža že vsa leta deluje brez zaposlenih, kar je zadnja leta velika ovira. Prišli so do točke, ko razvoj ni več mogoč brez profesionalizacije. Izzive so zapisali tudi v strategiji delovanja in razvoja Art kino mreže Slovenije 2020–2025, ki jo bodo predstavili 26. marca v Trbovljah.