Plakata za drugi del Kung fu pande ter za domoljubni epski film Začetek velikega preporoda. Foto: AP
Plakata za drugi del Kung fu pande ter za domoljubni epski film Začetek velikega preporoda. Foto: AP
Film Začetek velikega preporoda, ki je, skupaj s 'sestrskim' projektom, Ustanovitev republike, junija začel svojo pot po kitajskih (in nekaj ameriških) kinematografih, je imel od samega začetka dalje uspeh zagotovljen: državni uslužbenci in šolarji dobivajo organizirane izlete v kino sredi delovnega dne, obstajajo uradna tekmovanja recenziranja 'Preporoda', vzklilo pa je že več razstav s slikami, ki jih je film navdahnil. Foto: New York Times
Ustanovitev stranke
Začetek velikega preporoda se, tako njegova ekipa, ponaša s 178 znanimi obrazi kitajskega filma, med katerimi sta tudi Chow Yun-fat in Andy Lau. Stilistično si film 'sposoja' od korejskih žajfnic, Mao Cetung pa je v njem prikazan ne le kot revolucionar, ampak tudi kot silen zapeljivec (poudarek je na ljubezenski zgodbi med njim in njegovo drugo ženo).
Glede na to, da skuša kitajska sankcionirati filme z 'neverjetnimi zapleti' in take, ki 'spodbujajo vraževerje', najbrž ni nenavadno, da se norije okrog harryja Potterja ne veselijo pretirano. Foto: Kolosej
Začetek velikega preporoda
Produkcija Začetka velikega preporoda je stala 12 milijonov dolarjev. Za primerjavo: samo deset odstotkov filmov, ki so jih na Kitajskem posneli v prejšnjem letu, stane več kot milijon in pol dolarjev.

Kitajski premieri poletnih visokoproračunskih spektaklov Transformerji 3 ter Harry Potter in Svetinje smrti sta bili prestavljeni na poznejši datum, pod vprašajem pa je, ali bosta drugi del Prekrokane noči ni komedija Horrible Bosses v tamkajšnje kinematografe sploh prišla. Oblasti so očitno sklenile, da ljudi ni pametno spravljati v skušnjavo: najbolj privlačna stvar v kinodvoranih je ta hip tako velikopotezna epopeja o kitajski komunistični partiji.

"Cel film sem bil zmeden," je o filmu Začetek velikega preporoda, ki je premiero doživel prejšnji mesec, v poklon 90-letnici partije, z New York Times povedal nekdo iz občinstva. "Čisto preveč ljubezenskih prizorov z Maom je v njem."

Čeprav obisk kinodvoran na Kitajskem bliskovito narašča, kar seveda vodi v gradnjo novih zmogljivosti - lani so zgradili kar 313 kompleksov, v katerih je skupaj 6.200 platen - pa malo bolj razgledanega ob v Šanghaju, Pekingu in drugih metropolah vsev glasneje opozarjajo na samovoljen izbor in kakovost predvajanih filmov.

Državna zaščita za domačo produkcijo
Vladne regulacije število tujih produkcij, ki jih predvajajo na Kitajskem, omejujejo na dvajset na leto - kar je približno toliko, kolikor filmov iz domačih studiev pride vsak mesec.

Ljudje hočejo tuje filme
Lani je bil skupni izkupiček kinoblagajn 1,6 milijarde dolarjev (kar je neverjetnih 64 odstotkov več kot leto predtem). Čeprav imajo relativno drobcen del vsega programa, imajo tuji filmi zasluge za 44 odstotkov te vsote. "Lahko nadzoruješ sistem in si izmišljuješ vse mogoče spodbude za domačo produkcijo, ampak na koncu bodo ljudje geldali, kar pač hočejo gledat," je povedal distributer neodvisnih kitajskih filmov (ki jih v večini države nihče ne vidi) Kevin Lee.

Uradno opozorilo: Potovanje v času ni "znanstveno verjetno"
Povedanemu je treba dodati seveda tudi omembo cenzure: tako pri domačih kot tujih produkcijah se vladni aparat lahko vtika in popravlja scenarije, črta prizore in včasih prepove celoten žanr. Nedavni ukrepi so tako odpravili prizore pretiranega pitja in kajenja ter vsebinske zaplete, ki v negativni luči prikažejo revolucionarne junake ali državne uslužbence.
Nedavna moda televizijskih kostumskih dram, ki v zgodbo nekako uspejo vključiti potovanje v času, pa je nedavno dala celo povod za uradno svarilo pred "znanstveno neverjetnimi" zapleti v dramah, ki "si mimogrede izmišljajo mite, se bahajo s pošastnimi in čudaškimi zapleti, uporabljajo absurdnih prijemov ter celo promovirajo fevdalizem, vraževerje, fatalizem in reinkarnacijo."

V zadnjem času se kitajski mediji pogosto radi razpišejo o tem, kako je domača industrija prevzela hollywoodske produkcijske prijeme - a mlajši gledalci (ki se prek spleta dokopljejo do ameriških serij in filmov), vse glasneje zahtevajo posebne učinke in kompleksnost zgodb, ki po njihovem mnenju v domačih filmih manjkajo.

Vse ni tako črno
To seveda ne pomeni, da na Kitajskem sploh ne delajo dobrih filmov: v zadnjem času sta bila na primer precej kritiško hvaljena akcijska komedija Naj krogle frčijo, postavljena v dvajseta leta prejšnjega stoletja, ter Mesto življenja in smrti, zgodovinska drama o japonskih zločinih nad Kitajci med drugo svetovno vojno. Nato so tu še razne "art" drame in dokumentarci, ki pa se po navadi ne prebijejo oknkraj festivalskih projekcij, saj so v večini posneti brez državne podpore in v domovini prepovedani.

Donosen že, priljubljen pa precej manj
Na drugi strani so filmi, kakršen je Začetek velikega preporoda: iz državnega mošnjička financiran spektakel, v katerem se pojavi okrog sto kitajskih zvezd - pa so ga mnogi gledalci vseeno grobo skritizirali. Tiskovna agecija Šinhua sicer poroča, da je film v treh tednih zaslužil 46 milijonov dolarjev, a ker državna podjetja zakupujejo cele projekcije, to ni čisto realen kazalnik njegove priljubljenosti. Kljub vztrajnemu zanikanju režiserja "Preporoda" Huanga Džjanšina ljudje večinoma verjamejo govoricam, češ da ameriških spektaklov ne bodo smeli videti, dokler domači film poletja ne zasluži 120 milijonov dolarjev.
Če pustimo špekulacije ob strani, ostaja podatek, da Transformerji na Kitajsko prihajajo šele ta teden, zadnji Harry Potter pa po trenutnih napovedih 4. avgusta.