Nemška demokratična republika je v noči iz 12. na 13. avgust 1961 v Berlinu postavila triinštirideset kilometrov dolg zid, ki je mesto razdelil na dvoje. Zid, ki naj bi ustavil izseljevanje prebivalcev v Zahodno Nemčijo, je kmalu postal propagandno sredstvo. Tako na Vzhodu kot na Zahodu so o njem snemali filme.

Berlinski zid ni le spremenil toka zgodovine, temveč je tudi vplival na nemško kinematografijo. To predstavljajo odlomki iz filmov, posnetih v letih 1961–1989 v obeh Nemčijah, in pričevanja igralcev, scenaristov, režiserjev, ki so sodelovali pri filmih o zidu oziroma so tudi sami živeli na eni ali drugi strani zidu.

Zid kot simbol železne zavese
Na začetku so postavili le nekaj več kot 40 kilometrov zidu, drugje pa so napeljali bodečo žico, ki pa je pozneje prav tako dobila kamnito podobo, tako da je zid na koncu meril kar 155 kilometrov. Kot dopolnilo zidu so postavili še obsežen varovalni sistem z bodečo žico, jarki, rešeti, nadzornimi vozili, opazovalnimi stolpi in s službenimi psi, ki so ga z leti še obnavljali in nadgrajevali. Vse do padca, 28 let po njegovi postavitvi, je bil zid simbol železne zavese, ki je ločevala "kapitalistični" Zahod in "komunistični" Vzhod.