Dokumentarec Vojsko – moja rodna vas odlikujejo številne doslej še neobjavljene fotografije iz življenja na Vojskem pred vojno, pa tudi fotografije Idrije iz obdobja okupacije med drugo svetovno vojno. Film je nastal po idejni zasnovi in scenariju ter v režiji Uroša Lipuščka.

Kako so na Vojskarski planoti živeli nekoč in kako danes
Dokumentarni film je vsebinsko uokvirjen z nekaterimi najbolj znanimi pesmimi Črtomirja Šinkovca, ki se je rodil leta 1914 v Vojskem, naselju na Idrijskem. Šinkovec velja za zgleden primer zavednega primorskega literarnega ustvarjalca, ki pa je bil vsaj doslej v zgodovini nekoliko nepravično zapostavljen. Festival Šinkovčevi dnevi poezije, ki ga organizirajo od leta 2019, želi postati tradicionalno pesniško srečanje z mednarodno udeležbo.

Namen filma je tako obuditi spomin na tega vojskarskega in primorskega pesnika, obenem pa prikazuje nekdanje težko življenje na Vojskarski planoti, boj njenih prebivalcev za preživetje, žrtve med drugo svetovno vojno, ko je bila planota v središču narodnoosvobodilnega boja, in razvoj vasi do zdajšnjega obdobja. Gre za zgodbo o dobrih ljudeh, ostri naravi, trpljenju, uporu in današnjem življenju.

Črtomir Šinkovec je prvo hišno preiskavo doživel že pri vsega 15 letih starosti, saj je policija njegovo pisanje označila za hud prekršek. Ko se je priključil partizanom, je sprva opravljal različna dela, nato pa je bil imenovan za referenta za šolstvo in prosveto v idrijskem okrožju. Po osvoboditvi je nekaj časa deloval v Trstu, kjer je opravil maturo in se vpisal na ljubljansko univerzo. Pozneje je deloval pri Tovarišu, bil je urednik pri Cicibanu, urednik TV-15 in urednik revije Borec. Pisal je partizanske in otroške pesmi, zbral pravljice in slovenske odporniške pesmi ter pričevanja o TIGR-u. Napisal je kroniko Vojskega in krajev okrog Snežnika ter prevajal iz več jezikov.

Obogatitev zakladnice pesmi za otroke
Šinkovčeve otroške pesmi izvirajo iz zgodnjih 50. let minulega stoletja, ko so bila v ospredju osebnoizpovedna dela za odrasle, bolj poredko pa se ustvarjalo pesmi za otroke. Tako je bil med prvimi, ki so opazili to praznino v literaturi na naših tleh. V Šinkovčevih pesmih zaživi občutje lastnega, zaradi vojne nikoli izživetega otroštva. In kot je bilo značilno za literate tistega obdobja, je tudi on pesmi interpretiral v živo na srečanjih z otroki. Umrl je leta 1983 v Ljubljani.