Nastala je Dolina solz, ki jo bodo nocoj premierno predvajali v Kinodvoru.

Po besedah Matjaža Pikala, ki se je s Korbarjem podpisal pod scenarij, je film, ki prikazuje življenje zapornikov v zaporu Dob, edinstven, saj je del širšega projekta, v okviru katerega je med drugim v zaporu vodil literarne delavnice in izvedel koncert.

Dokumentarni film, ki ga je bilo prvič mogoče videti na Festivalu dokumentarnega filma, sledi življenju na Dobu. Film je nastal v okviru projekta Vključujemo in aktiviramo!, ki ga je v zaporu Dob izvajala Javna agencija za knjigo RS in sofinancirala Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Kot je povedal Pikalo, je bil k petletnemu projektu, ki se je končal konec leta 2019, povabljen kot mentor za literaturo.

V sklopu projekta, ki je potekal tudi v drugih zaporih, si je Pikalo želel na Dobu izvesti tudi koncert. Svojo zamisel je delil s Korbarjem, ki pa je hotel o življenju zapornikov posneti film. Po pridobljenih dovoljenjih uprave zapora sta se lotila svojega filmsko-glasbenega projekta.
Na literarne delavnice, ki jih je Pikalo vodil v zaporu, je povabil tudi druge umetnike, kot so Milena Zupančič, Miha Mazzini in Vesna Zornik, ki nastopa tudi v filmu. Naletel je na več "umetniških duš", ob čemer je omenil Feliksa Plohla, ki je pri založbi Beletrina izdal roman o prestajanju zaporne kazni v zaporu Dob z naslovom Vsi moji grehi.

Kako ločiti umetniško dušo od kriminalca
V zaporu so potekale tudi likovne delavnice pod vodstvom ilustratorke Samire Kentrić. Kot pravi Pikalo, "je največje vprašanje, ki se postavlja, kako ločiti umetniško dušo od kriminalca". Na to vprašanje bosta s Korbarjem odgovorila v naslednjem projektu, je napovedal Pikalo. Opozoril je še na zbornik, ki so ga izdali ob koncu projekta z naslovom Glasovi iz gluhih tišin.

Na vprašanje, kaj ga je najbolj presenetilo "pri delu" z zaporniki, je Pikalo poudaril več stvari. Presenečen je bil nad slabimi bivalnimi razmerami v stari stavbi zapora, nad tem, da je v zaporu dovoljena gotovina, kar omogoča hazarderstvo in oderuško posojanje denarja. Zapornike je občutil kot občutljive in ranljive osebe ter bil vsakič hvaležen za srečanje z njimi, še pravi.

Dokumentarec Dolina solz sledi dogajanju ob koncertu skupine Autodafe, ki poteka v zaporniški jedilnici, prikaže pa zgodbe treh obsojencev. Prvi je za zapahi zaradi umora, drugi je kriv spolne zlorabe in incesta, tretji zaporno kazen prestaja zaradi kaznivega dejanja goljufije oziroma gospodarskega kriminala. Pesmi Pikala in skupine Autodafe na temo morja dopolnjujejo idejo filma, ki na zapor gleda kot na otok, odmaknjen od družbe in civilizacije.

Dokumentarec odstira zgodbo treh zapornikov – Gregorja Cerkvenika, Andreja Bagarija in Petra Rakuša –, ki na podlagi vprašanj, ki jim jih niso posredovali vnaprej, razmišljajo tako o svojem kaznivem dejanju kot (so)bivanju v zaporu in zunaj njega, o svobodi, ljubezni in na koncu tudi o katarzi. Vsi trije zaporniki so sodelovali tudi na Pikalovih literarnih delavnicah v zaporu. Rakuš pa se s Pikalom podpisuje tudi pod glasbo.