Poročilo je na podlagi analize 576 evropskih igranih filmov iz leta 2017, katerih skupni proračun je znašal 1,85 milijarde evrov, ugotovilo, da sta bila dva največja vira financiranja neposredno javno financiranje in naložbe izdajateljev televizijskih programov, ki predstavljata 26- in 24-odstotni delež celotnega financiranja.

Glede na izračune v poročilu je sicer povprečni proračun evropskega filma znašal 3,21 milijona evrov, vendar je na to številko imelo velik vpliv nekaj visokoproračunskih filmov. Tako da je po mnenju AOE-ja srednja vrednost 2,01 milijona evrov bolj reprezentativna za večino evropskih filmov.

Velik razkorak med posameznimi državami članicami
Seveda so prisotna velika razhajanja v povprečnih proračunih filmov med posamičnimi državami EU-ja. Tako so bili proračuni filmov večjih trgov višji in nižji v državah z nižjim prihodkovnim potencialom, saj zaslužek na nacionalnih trgih še zmeraj ostaja ključen za večino evropskih filmov.

Kot je razvidno iz poročila avdiovizualnega observatorija, je povprečni proračun filma, ki je prišel z večjih trgov Francije, Nemčije, Italije, Poljske ali Velike Britanije, v letu 2017 znašal 3,2 milijona. Nadalje je proračun filma s srednje velikega evropskega trga znašal 1,5 milijona evrov in 0,9 milijona evrov, če je film prišel z malega trga, kamor se seveda umešča tudi Slovenija.

Pet poglavitnih virov financiranja
V poročilu so se posvetili tudi virom financiranja evropskih filmov v letu 2017, pri čemer se je izkazalo, da je temeljilo predvsem na petih različnih virih financiranja. Ti so: neposredno javno financiranje (26 %), naložbe izdajateljev televizijskih programov (24 %), naložbe producentov (18 %), predprodaja filmskih licenc (15 %) in davčne spodbude (12 %). Drugi viri financiranja so vključevali zasebni kapital in dolžniško financiranje.

Sorodna novica "Od vsakih 100 evrov, vloženih v AV-sektor, se 40 evrov vrne v državni proračun"

Vendar so nadalje ugotovili, da se delež neposrednih javnih sredstev pri financiranju filmov zmanjšuje s povečanjem obsega trga. Na petih največjih trgih so tako neposredna javna sredstva znašala 21 % celotnega financiranja, 43 % na srednje velikih in 54 % na majhnih trgih.

V nasprotju s tem pa se pomembnost predprodaje licenc kot vira financiranja zmanjšuje z velikostjo trga. Predprodaja je praviloma najpomembnejša na velikih trgih, kjer so v letu 2017 ta sredstva predstavljala 17 % proračuna, v primerjavi z 10 % na srednjih in 6 % na majhnih trgih.

Zdi se, da je financiranje produkcijskih spodbud še posebej pomembno za visokoproračunske in srednjeproračunske filme, manj pa za filme, katerih proračuni so znašali manj kot milijon evrov.

Na kakšnem vzorcu temeljijo izračuni?
Vzorec podatkov, uporabljenih za izračune, je vključeval 49 % celotnega števila evropskih igranih filmov, ki so premierne projekcije doživeli v letu 2017, zaradi česar gre najverjetneje za največji vseevropski podatkovni vzorec, ki je bil do zdaj na voljo za analizo financiranja evropskih igranih filmov, še piše v poročilu EAO-ja.