Walkerjev muzej umetnosti v Minneapolisu je bil prvi, ki je modno muho sklenil institucionalizirati: pred dnevi se je na prvi festival mačjih videov, ki so ga gostili na trati pred svojo stavbo, menda zgrnilo več kot deset tisoč ljudi, kar je še enkrat več, kot so jih organizatorji pričakovali.

Projekcija 70 kratkih filmskih vinjet je doživela vrhunec s podelitvijo nagrade golden kitty, katere dobitnika so izbrali s pomočjo spletnega glasovanja. Zlata muca je pravzaprav postal mačkon - in to ne eden iz serije razposajenih lovcev volnenih nitk in plišastih igračk; ljudem se je najbolj priljubil kratki, črno-beli film noir z naslovom Henri 2, Paw de Deux. V njem prvoosebni mačji pripovedovalec ob melanholični klavirski glasbi razpreda o obupu in praznini v svojem osamljenem življenju, ki ga je prisiljen deliti z mačjim "belim idiotom" in lastniki, ki se zanj ne zmenijo preveč.

32-letni Will Braden, ki je film posnel, se zdaj s Henrijem, "le Chat Noir", kot ga kliče, dejansko že lahko preživlja: v svoji spletni trgovini menda proda ogromno spominkov z njegovim obličjem (ki je parafraza slavnega oglasa za kabaret Le Chat Noir na Montmartru), Henrijeva filozofska tuhtanja pa bodo v knjižni obliki objavili tudi pri založbi Random House.

Sam Cat Video Festival ni imel Henrijeve težave osamljenosti: svoje posnetke jim je poslalo več kot deset tisoč amaterskih filmarjev. Na koncu so nagrade razdelili v kategorijah komedije, drame, tujega filma, animacije, muzikala, dokumentarca in umetniškega filma. Nagrado za življenjsko delo je dobila šestletnica, ki v kamero entuziastično opisuje knjigo o mačkah.

Tokrat niti ni bilo prvič, da se je muzej pustil potegniti v svet živalskih videov; lani so uprizorili tj. pasjo opero: ljubitelji psov in njihovi štirinožci so - oboji v opernih toaletah - spremljali desetminutni nemi film Tragedija vodne nimfe, ki so ga v živo ozvočili godalni kvartet in operni pevci.

To, da imajo zdaj čisto svoj filmski festival, pa še ne pomeni, da imajo mačji videi kakšno silno umetniško vrednost. Direktorico festivala Katie Hill zanimajo predvsem kot način komunikacije: "Če nekomu, ki ima slab dan, pošlješ mačji video, je to skrajno prijazna poteza." Mimogrede, med pripravami na festival je ugotovila, da imajo tisti najslavnejši mačji protagonisti, kakršna sta denimo Keyboard Cat in Nyan Cat, celo svoje agente. Zvezdi se festivala žal nista udeležili (zadnja najbrž predvsem zato, ker je zgolj animirana).