V filmu, ki ga je navdihnila skladba Lontano Györgyja Ligetija, se intermedijska ustvarjalka posveča vprašanju prisile, porazdeljene med cerkveno, posvetno in vojaško oblast, ter vprašanju predvidenih vlog, ki jih morata odigrati ženska in moški.

Trije temni angeli
Človek se skozi dolga tisočletja ni prav nič spremenil; medtem ko je največja človeška zabloda njegova svoboda, je edini napredek civilizacije razvoj sredstev, s katerimi tisti na oblasti vedno bolj nadzorujejo druge ter posledično omejujejo njihovo svobodo. Tako opevana civilizacija je prinesla udobnejši način bivanja, za to pa je človek prodal svojo svobodo in postal objekt družbe, funkcija, ki jo mora opraviti, sicer ga družba izloči. Sredstva prisile k temu so postala zelo prefinjena, skrita in nevidna. Za tem stojijo trije temni angeli, odeti v bleščeč plašč demokracije, miru in odrešitve – politika, vojska in religija.
Oblast zapoveduje vlogi razplojevalca
"V tem filmu nikakor ne govorimo o reprodukciji niti o seksualnem užitku, temveč o vlogi, ki jo morata oba spola igrati, da sta sprejemljiv del družbe, da sploh lahko sta. In kaj sta lahko? Tako kot danes svet stoji, je najbolj oportuno, da sta razplojevalca, da sta mati in oče. Tako zapoveduje cerkvena oblast in tako tudi posvetna, ki se na tej točki srečata: potrebujeta novodobne sužnje, da delajo, kopičijo material in s tem kopičijo profit nekomu drugemu," je idejo Odmevov časa opisala Ema Kugler, ki se pod film podpisuje v več vlogah – kot režiserka, scenaristka, montažerka, scenografka, kostumografka (skupaj z Meto Sever), oblikovalka maket, posebnih učinkov in maske ter organizatorka produkcije. V filmu Odmevi časa (Echoes of Time), ki je nastal v produkciji zavoda Zank in koprodukciji Video produkcija Kregar ter Restart studio Kačon, v glavnih vlogah nastopata Marko Mandić kot gospodar in Nataša Matjašec Rošker kot alter ego gospodarja.
Najstarejši festival neodvisnega filma in videa na svetu
Ema Kugler je svojo umetniško pot začela sredi 80. let. Deluje v različnih umetniških disciplinah, od režije, scenaristike, scenografije, kostumografije, montaže pa do performansov in likovnih instalacij. V središče svojega ustvarjanja Kuglerjeva postavlja film. Njen značilni vizualni jezik zapisuje zgodbe o globinah človeškega duha, o univerzalnih temah, prepojenih z močno simboliko. Med drugim se podpisuje pod dela Hydra (1993), Obiskovalec (1995), Tajga (1996), Postaja 25 (1997), Menhir (1999), Homo erectus (2000), Phantom (2003), Le Grand Macabre (2005) in Za konec časa (2009). Odmevi časa so njen tretji celovečerni film, na WorldFestu pa je nagrado grand remi prejela že za Homo Erectus.
Festival v Houstonu, ki je letos potekal med 4. in 13. aprilom, je leta 1961 nastal pod imenom Cinema Arts kot tretji tekmovalni filmski festival v ZDA, po San Francisu in New Yorku. Kot so zapisali organizatorji, pa je Worldfest tudi najstarejši festival neodvisnega filma in videa na svetu.