Britanski dnevnik je zapisal, da so bili dogodki, prikazani v filmu, le posledica Mussolinijevega nasilnega poitalijančevanja območja, na katerem so živeli Slovenci in Hrvati, na kar so ob ogledu filma opozorili le redki izobraženci. V nemškem časniku pa so zapisali, da film vsebuje groteskne prizore, scenarij pa je poln neverjetnosti. Film problematike fojb ne razjasni, saj dogodke zbanalizira na raven osebnega maščevanja, političnega ozadja pa ne pojasni.

Fojbe so bile posledica italijanskih dejanj
Financial Times je v današnjem članku pojasnil tudi zgodovinsko in politično ozadje fojb. Zapisal je, da so jugoslovanski partizani v drugi svetovni vojni pobili med 5.000 in 15.000 ljudi, večinoma Italijanov, med pobitimi pa so bili tudi slovenski in hrvaški protikomunisti. Številni drugi Italijani so iz Istre in Dalmacije, ki zdaj spodata k Sloveniji in Hrvaški, nekaj časa pa sta bili del Italije, pobegnili. Britanci so ob tem izpostavili zlasti poitalijančevanje.

Zločini po državnih ukazih
Nemci pa so že v sredo zapisali, da bi bilo bolje, če RAI ob prvem praznovanju spomina na žrtve fojb in eksodusa filma Srce v breznu ne bi uvrstil na svoj program. Menili so, da je Ennio Morricone film tako osladil, da se zdijo celo podobe množičnih pobojev grenko-sladke. Frankfurter Allgemeine Zeitung je opozoril, da so se zločini zgodili po državnih ukazih in ne zaradi osebnega maščevanja, zato bi morale zanj odgovornost prevzeti države, se opravičiti in poravnati škodo.

Popačenje zgodovinskih dejstev
Na predvajanje filma Srce v breznu pa se je odzvala tudi Zveza primorskih študentskih klubov Slovenije “Vstala Primorska”, ki je v sporočilu za javnost zapisala, da bo imelo sprevračanje zgodovinskih dejstev pomembne posledice na odnose med narodoma in na italijansko razumevanje lastne zgodovine. Ker v sosednji državi pozabljajo na svojo fašistično preteklost, so s filmom hoteli ponovno zapisati zgodovino. Da so jo popačili, naj bi bil znak, da si Italijani ne želijo vzpostaviti boljših medsosedskih odnosov.

Ni le primorska težava
Posebej zaskrbljeni pa so študentski klubi s Primorske, in sicer nad ignoranco slovenske vlade na predvajanje, ki ga razumejo kot manipulacijo. “Kdor molči, odobri,” menijo primorski študentje, ki pravijo, da obravnavana tema sicer zadeva ozemlja Primorske, vendar bi moral to postati vseslovenski problem.

Otroške solze za potenciranje čustev
Tako kot študenti s Primorske je izjavo za javnost pripravil tudi piranski občinsko odbor LDS-a, ki meni, da gre v filmu za potvarjanje dejstev. "Film je tipičen proizvod fašistoidne in v preteklost zazrte stranke nacionalnega zavezništva, ki se pri prikazovanju njene resnice naslanja na potenciranje čustev, ki jih lahko izzovejo le otroške solze," so zapisali.

Smo že pozabili na ugotovitve mešane komisije?
Spomnili pa so tudi na ugotovitve mešane slovensko-italijanske zgodovinske komisije, v kateri so predstavniki obeh držav prišli do zelo podobnih ugotovitev. Seznanitev javnosti obeh vpletenih držav z mnenji in stališči te komisije je edina prava pot, menijo v LDS-u. K spravi pa lahko pripelje le priznanje obeh držav, da sta napravili napake. "Zgodovina v rokah politikov ne sme in ne more biti poligon za nabiranje volilnih točk. Prav tako ne more biti poligon za nabiranje volilnih točk igra s čustvi ljudi," opozarja občinski odbor Piran.

Odziv 2. prekomorske brigade
Borci 2. prekomorske brigade so v svojem komentarju poudarili, da so se poboji, kot so prikazani v filmu Srce v breznu, dogajali na obeh straneh, začetek vsega zla pa je bil fašizem, ki je vojno tudi zanetil. Opomnili so tudi, da so bile določene akcije izvedene kot del vojaške strategije, s katero so želeli sovražnika prisiliti k umiku ali ga uničiti. Nekdanji borec te vojaške enote Lado Kocjan pa je spomnil tudi na drugo plat medalje, ko so Slovenci med umikom ščitili Italijane.