Za najboljšega režiserja so razglasili Larsa von Trierja (Dogville), najboljši evropski igralec leta je Daniel Brühl (Zbogom, Lenin!), najboljša igralka pa Charlotte Rampling (Bazen).

Zbogom, Lenin! tudi z najboljšim scenarijem
Najboljši evropski scenarist je Bernd Lichtenberg (Zbogom, Lenin!). Film, ki je tudi glavni nagrajenec festivala, pripoveduje o času padca berlinskega zidu. Takrat se za Christiane Kerner ni nič spremenilo. Osamljena mati dveh otrok in zagrizena zagovornica komunističnega režima družbenih sprememb sploh ni opazila, ker je nekaj dni pred padcem režima padla v komo. Ko pride k zavesti, mora njen sin Alex po zdravnikovih navodilih poskrbeti, da matere nič ne vznemirja, saj bi bil naslednji napad zanjo lahko usoden. Christiane mora tako še naprej živeti v prepričanju, da železna zavesa trdno stoji. To pa je recept za letošnji veliki hit nemških kinematografov in kinodvoran po vsej Evropi. Absurdna komedija z zrelimi zgodovinskimi premisleki prepriča!

Von Trier najboljši režiser
Lars von Trier je nagrado dobil za svoj film Dogville, ki prikazuje ZDA med depresijo tridesetih let. Von Trier je o filmu dejal, da je eksperimentiral z novo formulo dogme. Glavna zamisel se osredinja na like, zato je logično, da je dogajanje postavljeno na gol oder z gledališkimi kulisami, še dodaja. Zgodba pa prikazuje Grace, ki prebivalce zakotne vasice Dogville prosi za zatočišče. Ti jo sprva hočejo nagnati, nato pa ji v zameno za pomoč pri vsakdanjih opravilih ponudijo začasno zatočišče. Vse lepo in prav, če le ne bi zahteve domačinov sčasoma postajale vse bolj nemogoče in drzne.

Film Zvjaginceva Vrnitev odkritje leta
Podelili so tudi nagrado za filmsko odkritje letošnjega leta - Fassbinderjevo nagrado. To je žirija prisodila filmu Zvjaginceva Vrnitev, ki je bil tudi zmagovalec letošnjega Liffa, na katerem je dobil nagrado vodomec. Film se ukvarja z nenadno vrnitvijo očeta v življenje dveh dečkov. Po enajstletni odsotnosti se marsikaj spremeni, nekatere stvari pa ostajajo vedno enake. Film Zvjaginceva se ukvarja s temo, ki je v sodobnem ruskem filmu zelo aktualna, psihološkim odnosom med očetom in sinom, pohvali pa se lahko tudi že z zlatim levom beneške žirije.

S21 najboljši dokumentarec
Najboljši dokumentarni film po mnenju EFA je bil S21, La Machine de Mort Khmere Rouge Rithyja Panha, ki je prejel nagrado prix arte. Film pripoveduje o Rdečih Kmerih in nesrečni zgodbi Kambodže.

Najboljši izvenevropski film kljub hudi ameriški konkurenci v Kanado
Prix screen international, nagrado za najboljši izvenevropski film, pa je prejel film Denisa Arcanda Les Invasiona Barbares. Film režiserja, ki se je podpisal že pod več kot dvajset del, prikazuje življenje človeka, ki umira za rakom, in njegove napore, da bi v zadnjih trenutkih svojega življenja našel mir. Pri svojem iskanju ima veliko težav s sprejemanjem stvarnosti smrti, poleg tega pa tudi obžaluje nekatera svoja pretekla dejanja. Njegov odtujeni sin, nekdanja žena, nekdanje spremljevalke in stari prijatelji, prav vsi se morajo soočiti z njegovo boleznijo in njegovim neizogibnim koncem.
V tej kategoriji je bila konkurenca zelo huda, saj so se za nagrado potegovala na primer dela Quentina Tarantina, Clinta Eastwooda in Sofie Coppola. Nagrada pa je na koncu romala v Kanado.


(A)torzija najboljši kratki film, nagrada kritikov filmu Boungiorno, Notte
Nagrado za najboljši kratki film je dobil slovenski film (A)torzija. 15-minutni film Stefana Arsenijevića tako veča svojo bero medalj z najprestižnejših filmskih festivalov in drugih filmskih dogodkov. Fipresci, nagrado kritikov, pa je dobil film Marca Bellocchia Boungiorno, Notte. Bellocchijev film se ukvarja z ugrabitvijo italijanskega predsednika Alda Mora, dejanjem, ki je, ne le za Italijane, pustilo za seboj še mnogo nepojasnjenih vprašanj. Ugrabitev, ki se je končala z umorom, je prikazana v dveurnem filmu, v katerem so njegovi najbolj opazni deli politične diskusije z Morom.

Zbogom, Lenin! najboljši tudi po izboru evropskega občinstva
Svoj najljubši film, igralca in igralko pa so lahko izbirali tudi filmski navdušenci po vsej Evropi. Izbranim so v Berlinu podelili Jamesonove nagrade po izboru občinstva, kar vse tri nagrade pa so šle ustvarjalcem filma Zbogom, Lenin! Za najboljšega evropskega režiserja so obiskovalci kinodvoran izbrali Wolfganga Beckerja, na najboljšo evropsko igralko Katrin Strass, za najboljšega evropskega igralca pa Daniela Brühla.

Claude Chabrol za življenjsko delo
Z nagrado za življenjsko delo se lahko pohvali Francoz Claude Chabrol. Francoski režiser, ki se je rodil leta 1930 v Parizu, velja za ustanovitelja francoskega gibanja Nouvelle Vague. Njegova dela so navadno jasno profilirana, k temi svojih filmov pristopa z distanco in objektivnostjo. Mnogi kritiki so ga že označili za mojstra suspenza in odličnega ustvarjalca srhljivih filmov. V vseh njegovih srhljivkah lahko zasledimo spopad med meščanskimi vrednotami in komaj zadrževanimi, pogosto tudi nasilnimi, strastmi. Med njegove najbolj znane filme sodijo na primer The Flower of Evil, Merci Pour Le Chocolat, The Swindle, Madame Bovary, L'Enfer, La Ceremonie, Betty, Les Biches, Le Bonnes Femmes in mnogi drugi.


Carlo di Palma za dosežke v svetovni kinematografiji
Nagrado za dosežke v svetovni kinematografiji pa je prejel Italijan Carlo di Palma. Priznani italijanski filmski delavec se je rodil leta 1925 v Rimu. Znan je postal predvsem po svojem delu pri filmih režiserja Michelangela Antonionija Red Desert (1966) in Blow-Up (1968). Slednji velja za enega najboljših fotografskih dosežkov v filmih v zadnjih štiridesetih letih. Di Palma je sodeloval pri ogromnem številu filmov, njegovo znano delo je Teresa la Landra. Daleč najbolj znan pa je po svojem sodelovanje z ameriškim režiserjem Woodyjem Allenom. Od leta 1985 naprej je namreč di Palma skrbel za fotografijo v Allenovih filmih. Med temi so najbolj znani Deconstructing Harry (1997), Everyone Says I Love You (1996), Bullets Over Broadway (1994) in Manhattan Murder Mystery.