Križnarjev film Leto oračev so uvrstili v tekmovalni program beograjskega festivala etnografskega filma. Foto: Inštitut za slovensko narodopisje
Križnarjev film Leto oračev so uvrstili v tekmovalni program beograjskega festivala etnografskega filma. Foto: Inštitut za slovensko narodopisje
Beograjski etnografski muzej
Festival etnografskega filma iz leta v leto širše razpenja svoja krila. Foto: Etnografski muzej v Beogradu

Festival, ki poteka od 1. do 5. novembra, je odprl direktor Muzeja Jugoslovanske kinoteke Radoslav Zelenović, ki je poudaril pomen etnološkega filma za ohranjanje identitete narodov v času, ko so zgodovinski spomeniki in del tradicionalne kulture ogroženi, saj so filmi dokumenti, zgodovinski viri in specifična pričevanja v obliki gibljivih slik. Zato imajo po Zelenovićevem mnenju avtorji dokumentarnih in etnoloških filmov posebno odgovornost, da dediščino ohranijo in odtegnejo pozabi.

Festival so prvič odprli na isti dan leta 1992 v samostanu sv. Prohor Pčinjski, njegov direktor je direktor Etnogafskega muzeja Velibor Stojaković. Sprva je šlo za festival zmernega obsega z nekaj filmi, kasneje pa se je izboljšala kakovost in povečalo število predstavljenih del. Izvirna zamisel začetnikov festivala je bila predstaviti ljudske tradicije balkanskih in slovanskih narodov, s čimer bi lahko etnologi in etnomuzikologi pridobili gradivo za primerjavo medsebojnih učinkov teh regij, kasneje pa se je razvil v mednarodni pregled filmov. Spekter so še posebej razširili v zadnjih treh letih, ko prikazujejo tudi celovečerne filme z ustrezno tematiko. Pozornost ustvarjalcev vse bolj pritegnejo sodobne preobrazbe v tradicionalni kulturi, urbani folklori ...

V tekmovalnem programu tudi slovenski film
Muzejski fond hrani kopije okoli 500 filmov, prikazanih na festivalu v preteklih 14 letih. Prikazali so tudi lanskega zmagovalca, film Življenje in smrt na reki Gang iz srbske produkcije. Tekmovalni del se je začel s filmi Čuvaji potopljenega doma (Srbija), Kabulski lepotni salon (Danska) in Narodna medicina (Hrvaška). V konkurenci je 27 tujih in 19 domačih filmov, festival pa zajema še informativno in ljubiteljsko sekcijo. V tekmovalni program je žirija uvrstila tudi slovenski film Leto oračev Naška Križnarja, sodelavca na Inštitutu za slovensko narodopisje. Nagrade bodo podelili v nedeljo, 5. novembra. Veliko nagrado Dragoslav Antonijević za najboljši film in druga priznanja bo podelila mednarodna žirija, ki ji predseduje makedonski etnolog Vladimir Bocev.

Na festivalu lahko obiskovalci sodelujejo tudi v delavnicah, ki naj bi motivirale ustvarjalce za opazovanje pojavov tradicionalne ljudske kulture in ustvarjanje filmov s to tematiko. Delavnice iz prejšnjih let so že obrodile sadove, saj so nekateri avtorji filme posneli prav z namenom prikaza na tem festivalu.