S filmom Divje trave slovitega francoskega režiserja Alaina Resnaisa se je v Cankarjevem domu začel 20. ljubljanski mednarodni filmski festival - LIFFe. Programski direktor Simon Popek je za jubilejno izdajo festivala izbral 106 filmov, ki se bodo na štirih velikih platnih v Ljubljani (Linhartova in Kosovelova dvorana CD-ja, Slovenska kinoteka in Kinoklub Vič) in enem v Mariboru (v Koloseju) odvrteli do 22. novembra, ko bodo na sklepnem večeru podelili tudi nagrade: vodomca (za prvenec ali drugi film v karieri, iz sekcije Perspektive), nagrado za najboljši kratki film in nagrado združenja filmskih kritikov Fipresci, za svojega zmagovalca, ki dobi nagrado zmaj, pa bomo lahko tudi letos glasovali gledalci.

Filmi so, kot vsako leto, razdeljeni v več sekcij: Perspektive, Predpremiere, Kralji in kraljice, Panorama svetovnega filma, Ekstravaganca, Fokus, Retrospektiva in od letos naprej še Kinobalon, namenjen mlajšemu občinstvu.

V poplavi filmov morda velja nekaj zanimivejših posebej izpostaviti
Edini slovenski film, prikazan na festivalu (v sekciji Ekstravaganca), bo drugi del trilogije o sodobni Japonski Dražena Štaderja, Paradise TV. Je pa na festivalu še en slovensko obarvan film, ki bo najbrž deležen kar precej pozornosti: dokumentarec Mož, ki je premagal Amazonko ameriškega režiserja Johna Maringouina, ki kakopak popisuje južnoameriški podvig maratonskega plavalca, ljubitelja cvička in z lažno skromnostjo neobremenjenega Martina Strela.

Priporočamo še:
- vojno drama Črnci hrvaških režiserjev Zvonimirja Jurića in Gorana Devića, psihološki portret specialcev za "umazana dela" med vojno v devetdesetih;
- večkrat nagrajeno komedija Tulpan Sergeja Dvortsevoja, ki ljubezensko zgodbo plete v surovem oklju kazahstanskih step;
- avtobiografski kanadski film Ubil sem svojo mamo, ki je režiserski, scenaristični in igralski podvig dvajsetletnega Xavierja Dolana;
- nemški film Kuhinja za dušo turškega režiserja Fatiha Akina, ki je tokrat za spremembo hotel posneti malo bolj veder film;
- kontroverzni in od marsikoga osovraženi Antikrist Larsa von Trierja, ki postreže z mučnimi prizori nasilja in spolnosti;
- letošnjega canskega zmagovalca Beli trak Michaela Hanekeja, ki skozi zgodbo male vasi v predvojni Nemčiji raziskuje, kako se rodi zlo;
- Zlomljene objeme Pedra Almodovarja, režiserjev menda najbolj avtobiografski film doslej, tudi tokrat s fantastično špansko igralsko zasedbo;
- Kapitalizem: Ljubezenska zgodba, novi podvig neupogljivega Michaela Moora, ki tokrat raziskuje potuhnjenega "državnega sovražnika": korporativno nadvlado na vsakdanje življenje Američanov;
- otvoritveni festivalski film Divje trave Alaina Resnaisa, romantično avanturo peščice melanholičnih likov, ki jih skupaj pripelje izgubljena denarnica.

Sekcija Fokus letos postavlja poudarek na filme režiserk iz Južne Amerike, ki v zadnjih letih doživljajo pravi "boom", avtorska retrospektiva bo posvečena manj znanim, zgodnjim televizijskim filmom zgoraj omenjenega Michaela Hanekeja. Tematska retrospektiva nosi zgovoren naslov 1989-2009: Dvajset let padca berlinskega zidu. Po Popkovih besedah bo ta sklop primerjal življenje ljudi pred 20 leti in danes na območjih nekdanje Vzhodne Nemčije in Sovjetske zveze ter Kitajske in Romunije.