Medtem ko temeljita ameriška in britanska filmska produkcija, predvsem zaradi prevladujoče vloge angleškega jezika, v večjem delu na tržnih principih, nastaja drugod po Evropi praviloma s pomočjo javnih sredstev. Po Rutarjevih besedah se sicer z naložbami vanjo vključujejo tudi televizije z zagotavljanjem predvajalnih pravic, pa tudi distributerji s t. i. prednakupi pravic. A zaradi premajhnega trga, jezikovnih pregrad in naravnanosti k umetniški produkciji po njegovih besedah v večini evropskih držav filmska produkcija ne bi mogla nastajati oziroma bi bila finančno nevzdržna.

V letu 2011 je imel SFC po odločbi za podporo kinematografije namenjenih 6,5 milijona evrov sredstev, po rebalansu so znašala dobrih pet milijonov evrov, v letu 2015 so ta sredstva znašla le še 3,2 milijona evrov, kot rečeno, jih je za letos 3,08 milijona evrov.

Ker je film razumljen v polju med industrijo in umetnostjo, urejajo državne podpore filmu znotraj EU-ja določene uredbe. Zaradi priglasitve nove sheme državnih pomoči za spodbujanje filmske produkcije (veljavna shema je potekla konec lanskega leta) je bilo treba sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o preoblikovanju nekdanjega Filmskega sklada RS v SFC uskladiti z določbami uredb Evropske komisije o državnih pomočeh. Po navedbah ministrstva za kulturo so morali zato ob priglasitvi nove sheme upoštevati nove pravne podlage in prilagoditi ustanovitveni akt SFC-ja. Vlada je omenjeni sklep sprejela konec januarja.

Državna pomoč vključena v vse faze nastanka filma
Kot pravijo na ministrstvu za kulturo, je bistvena novost ta, da lahko državna pomoč za spodbujanje filmske produkcije vključuje vse faze nastanka filma, od razvoja do produkcije, promocije in distribucije ter da ni več nujno, da se posamezne faze podpore filmom iz državne pomoči izločijo, kot je to veljalo za prejšnja pravila državnih pomoči filmskim in avdiovizualnim delom. Sprememba sklepa prav tako omogoča, da je dovoljena višina državnih pomoči za filme, ki jih financira več kot ena država članica EU-ja in v katerih sodelujejo producenti iz več kot ene države članice EU-ja, 60 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov.

Do spremembe sklepa o preoblikovanju Filmskega sklada RS v SFC je bilo po Rutarjevih besedah za manjšinske koprodukcije, na katere se sprememba nanaša, določeno, da SFC sofinancira projekte največ do 50 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov. V primerih nizkoproračunskega, otroškega ali mladinskega oziroma zahtevnega filma pa skupni odstotek sofinanciranja projekta ni mogel preseči 80 odstotkov vseh izkazanih upravičenih stroškov projekta.

Zaradi krize pa je SFC v zadnjih letih postavil zgornjo mejo, koliko sredstev lahko, ne glede na višino proračuna filma, nameni za podporo posameznemu filmu. Na javnih razpisih za sofinanciranje realizacij filmskih projektov v letu 2015 so bili določeni najvišji mogoči zneski sofinanciranja posameznega projekta - za celovečerni prvenec 350.000 evrov, celovečerni igrani film 600.000 evrov, celovečerni dokumentarni film 100.000 evrov, za slovenski manjšinski koprodukcijski projekt 70.000 evrov.

Da bi bila Slovenija privlačnejša tujim snemalnim ekipam
O noveli zakona o SFC-ju, ki je že dlje časa v usklajevanju z ministrstvom za finance, prinaša po navedbah ministrstva dve bistveni spremembi. Najprej ukrep denarnih spodbud za vlaganje v avdiovizualno produkcijo na način povračila določenega dela sredstev, porabljenih pri celotni ali delni produkciji na ozemlju Slovenije. Z uvedbo denarnih spodbud bi Slovenija kot filmska lokacija postala zanimiva za tuje snemalne ekipe, kar pomeni tudi več zaslužka in dela za slovenske filmske delavce, večjo porabo, predvsem v storitvenem sektorju in posredno tudi promocijo Slovenije v tujini. Za slovenski film, ozko gledano, pa to po Rutarjevih besedah ne bi pomenilo nič.

Druga sprememba pa odpravlja omejitve proračunskega financiranja splošnih stroškov delovanja in stroškov dela SFC, ki so bili z zakonom za uravnoteženje javnih financ omejeni na tri zaposlene, s čimer bi se, kot pravi Rutar, odpravila nesmiselna varčevalna določba. SFC bi lahko tako normalno deloval ter v celoti izpolnjeval zakonske naloge.

"Pogrešamo dobre scenariste"
Neizkoriščene možnosti za slovenski film vidi Rutar v scenaristiki. Filmska panoga pogreša dobre scenarije in izobraževanje na tem področju, pravi, rešitev pa vidi v neformalnem izobraževanju.