Case 39, grozljivka o socialni delavki, ki pred nasilnimi starši reši 10-letno deklico, ki se kmalu izkaže za manj nedolžno, kot je na prvi pogled videti, je ameriško premiero dočakala 1. oktobra. Naposled dočakala, bi bilo bolje reči, kajti igralska zasedba z Renée Zellweger na čelu in Bradleyem Cooperjem v ekipi je svoj del opravila že pred štirimi leti, jeseni 2006. A niti Cooper, ki se je v vmesnem času obskurnosti otresel s pomočjo lahkotnejših filmov, kakršni so bili Prekrokana noč, Valentinovo in Mu pač ni do tebe, se v zadnjih tednih za Case 39, ki je v ameriške blagajne nakapljal skromnih 12 milijonov dolarjev, se ni prav pretegnil, kar se promocije filma tiče.

Grozljivka je namreč ostala ujeta, kot temu pravi filmski kritik Los Angeles Timesa Steven Zeitchik, v "filmskih vicah", puščavi, kjer cele mesece ali celo leta samevajo tudi filmi s takimi zvezdami, kot so Matt Damon, John Cusack, Eddie Murphy in Mel Gibson. Tja jih po navadi pahnejo nesporazumi glede strategije trženja, kreativna nesoglasja ali pa mnenje, da bodo tako ali tako polomija in da nima smisla zapravljati še dodatnega denarja za njihovo distribucijo.

Rešitev ni več niti "naravnost na DVD" obliž za rano
Vse to je le simptom širše težave - tega, kako krhka hiša iz kart je v zadnjih letih postala filmska industrija, še piše LA Times. Čeprav se zdi, da nas skoraj vsak teden zasuje poplava novih premier, je za vsako od njih danes potrebnega več časa, denarja in drage promocije kot kadar koli prej - obenem pa si jih gre v kino ogledat manj ljudi. Še pred nekaj leti, okrog obrata tisočletja, so studii svoje projekte pred "filmskimi vicami" reševali vsaj z izdajo na DVD-ju, zdaj pa je še to (poleg tega, da rani ego morebitnih zvezd, ki so v filmu nastopile) predraga rešitev.

Včasih ima zgodba srečen konec
Nekateri filmi, ki jim je nekaj časa grozilo, da bodo živi pokopani, se na koncu zadnji smejijo - najboljši primer je na primer Revni milijonar Dannyja Boyla. Pri studiu Warner Bros. so odpovedali za 2008 napovedano premiero in ga arhivirali, nato pa ga je pod svoje okrilje vzel Fox Searchlight - drugo (350 milijonov dolarjev zaslužka, oskar za najboljši film) je, kot pravijo, zgodovina.

Producent Mike Medavoy, ki je sodeloval pri takih uspešnicah, kot sta bili Annie Hall in Terminator 2, mora že skoraj tri leta gledati, kako "njegov" projekt Shanghai nabira prah v arhivih studia Weinstein Co. "Poskušam se ne razburjati, kajti na to res ne morem vplivati," je povedal Zeitchiku. "Ampak občasno se vprašam: Bo ta film sploh kdaj ugledal luč sveta?"

Težava Šanghaja vsekakor ni v igralski zasedbi: v vojni kriminalki švedskega režiserja Mikaela Hafstroma nastopajo John Cusack, Ken Watanabe, Franka Potente in Chow Yun-Fat. Film, ki se spogleduje z žanrom noir, je zgodba o možu, ki skuša v Šanghaju, ki je pod japonsko okupacijo, ugotoviti, kdo je kriv za nepojasnjeno smrt njegovega prijatelja. Kljub govoricam, da je bil film začasno črtan zaradi strahu, da velikopotezne zgodovinske drame ta hip niso v modi, se pri Weinsteinu branijo, da jih hromi pogodbena obveza, da je treba film najprej predvajati na Kitajskem. Kakor koli že, ameriška premiera je trenutno napovedana za začetek prihodnjega leta.

Gibsonovo prekletstvo
Včasih je razlog za previdnost studia očitnejši: kdo bi si na primer ta hip želel v kino poslati film z Melom Gibsonom v glavni vlogi? Komična drama The Beaver, v kateri ima glavno vlogo, je bila nekaj let eden najbolj "vročih" scenarijev v Hollywoodu; režirala jo je Gibsonova dobra prijateljica Jody Foster in pričakovanja za film, ki naj bi ga začeli predvajati to jesen, so bila visoka - dokler se ni zgodil najnovejši Gibsonov "incident", tokrat psihično nasilje, ki naj bi ga izvajal nad nekdanjim dekletom. The Beaver kar naenkrat nima več uradnega datuma premiere.

Bolj znan med še vedno pokopanimi projekti je tudi Margaret, drama Kennetha Lonergana, v kateri nastopajo Matt Damon, Mark Ruffalo in trenutno po zaslugi serije Prava kri zelo popularna Anna Paquin in ki jo je začel snemati že pred petimi leti. Od takrat sta se mu na glavo zgrnili že dve tožbi ter cela vrsta montaž in dodatnih snemanj. Če bomo film kdaj videli, bo takrat 22-letna Anna Paquin verjetno že kar precej drugačna od podobe, v kateri jo poznamo danes.

Tveganje je zdaj preprosto previsoko, je za omenjeni časopis priznal neimenovani vodja trženja večjega studia, da bi, tako kot v prejšnjem stoletju, filme pošiljali v kinematografe, čeprav jim niso napovedovali silnega uspeha. "Danes moraš biti prepričan, da bo film povrnil vloženi denar, ki ga je po navadi ogromno."