Čeprav v Hollywoodu seveda ni nobenih garancij, katera investicija studia se bo obrestovala in katera ne, pa se zdaj zdi, da mlačen sprejem Johna Carterja, v katerem so pri Disneyju videli nove Pirate s Karibov ali Avtomobile, prav posebej osvetljuje tveganje, ki so si ga v zadnjih letih privoščili veliki studii: zmanjšujejo število filmov, ki jih posnamejo, in denar raje vlagajo v nekaj hipervisokoproračunskih spektaklov.

John Carter, zgodovinska epopeja s proračunom 250 milijonov dolarjev, posneta po sto let starem romanu Edgarja Rica Burroughsa, je v prvem koncu tedna v ameriških kinematografih zaslužila 31 milijonov dolarjev in se uvrstila za animirano adaptacijo pravljice Dr. Seussa, The Lorax. Glede na to, da film po navadi največ zasluži prav v prvih treh dneh predvajanja, je to za zgodbo o ameriškem vojaku, ki ga premestijo na Mars (film je skušal igrati tudi na karto uspeha žanra "meči in opanke", kakršen je bil 300), slabo znamenje. če hočejo pokriti stroške produkcije in promocije, mora film na koncu zaslužiti vsaj 400 milijonov dolarjev.

Disney namesto 25 na leto posname le še 10 ali 12 filmov
Polaganje vseh upov v enega ali par visokoproračunskih filmov, ki naj bi finančno preskrbeli studio (takim filmom v angleščini rečejo tent poles), je tvegan posel, ki se seveda lahko neverjetno obrestuje: če s filmom zadenejo "terno", ta studiu še dolga leta izplačuje dividende v obliki nadaljevanj, računalniških iger, igrač in celo tematskih parkov. Brca v temo lahko stane na desetine milijonov dolarjev.

Analitik filmske industrije Alan Gould ocenjuje, da bi John Carter na primer v najslabšem primeru prinesel 165 milijonov dolarjev izgube.

So se (pre)dolgo obirali?
Proračun Johna Carterja je menda že med snemanjem s 150 narasel na 200 milijonov. Glavni "kleč" so bili posebni učinki. Pri Disneyju so avtorske pravice za ekranizacijo kupili že sredi osemdesetih, a ker tehnologija takrat še ni bila kos njihovi viziji, so s produkcijo zavlačevali - in pravice izgubili proti Paramount Pictures. Nazaj so jih odkupili leta 2007 (na zahtevo Pixarjevega "genija", scenarista Sveta igrač in Iskanja Nema, Andrewa Stantona). Stanton je imel scenarij za tridelno franšizo pripravljen že leta 2009, a je studio proračun omejil na 200 milijonov in zahteval nov scenarij. Po menjavah na čelu studia je bil projekt, podobno kot ekranizacija 20 tisoč milj pod morjem Julesa Verna, za nekaj časa potisnjena na stranski tir.

Skoraj smrtonosne "mame"
Pri Disneyju se visoke cene neuspeha zavedajo: lani jih je neuspeh animirane komedije Mars Needs Moms stal 70 milijonov dolarjev, vse skupaj pa je za seboj potegnilo padec zaslužka v tistem četrtletju pod predvideno vsoto in na koncu celo padec vrednosti Disneyjevih delnic za cele tri odstotke.

Seveda Disney ni edini studio, ki kdaj napak oceni trg
Pri Warner Brothers so lani poskušali v tek spraviti novo franšizo s stripovskim junakom na čelu. A Zelena svetilka (The Green Lantern) je "precej zgrešila pričakovanja" in po vsem svetu zaslužila le 200 milijonov dolarjev (in to še preden odštejemo desetine milijonov dolarjev, ki jih je studio vložil v trženje in oglaševanje tako velikopoteznega projekta).

Nič bolje se ni odrezal znanstvenofantastični vestern Cowboys & Aliens, ki je nastal pod skupnim okriljem Spielbergovega studia Dreamworks in Universal Pictures; snemanje je stalo 163 milijonov dolarjev (brez stroškov trženja), s prodanimi vstopnicami pa so zaslužili 175 milijonov.

Na lovu za naslednje Pirate
"Mislim, da smo priča vse več zgrešenim presojam zato, ker studii vlagajo v več t. i. tent pole projektov, kar pomeni, da je statistično več možnosti za brco v temo," ocenjuje Amir Malin, nekdaj vodja studia Atrisan Entertainment. "To ne pomeni, da gre za slabo poslovno strategijo. predstavljajte si, da Disney ne bi investiral v Pirate s Karibov."

In prav "Pirati" so, se zdi, primer, ki ga skušajo vsi posnemati: četrti del franšize je lani zaslužil več kot milijardo dolarjev (kar seveda pomeni, da prihaja tudi peti del). Avtomobili 2 so studio obogatili za 554 milijonov (prodaja igrač bo nanesla predvidoma še več kot pri Svetu igrač, ki je zaslužil 2,8 milijarde). Obe animirani franšizi sta do zdaj nagrabili 4,7 milijarde dolarjev. Skratka, pod črto, še vedno je več visokoproračunskih filmov donosnih kot ne (dve tretjini najdonosnejših filmov lanskega leta je bilo franšiz).

Ena sama polomija studia po navadi vendarle ne spravi na kolena: ko Zelena svetilka ni dočakala želenega odziva, so pri Warnerju četrtletje rešili s Prekrokano nočjo 2 (zaslužek: 581,5 milijona dolarjev). In ne nazadnje filmski studio za konglomerat, kakršen je Disney, pomeni le majhen del končnega zaslužka. Nadoknadijo lahko s kabelsko televizijo ali pa s tematskimi parki, opozarja medijski analitik Hal Vogel. "Nihče noče biti tisti, ki je preprečil tveganje. Konec koncev nočejo postati "tisti, ki je zamudil naslednjo Vojno zvezd."