Po njihovih izračunih je številka nižja in v skupnem še vedno nezadostna za ureditev sektorja.
Za SFC "uspeh", za filmske delavce nezadostno
Z današnjo novinarsko konferenco so se odzvali na navedbe ministrstva za kulturo, ki je konec septembra ob vladni potrditvi predloga sprememb državnega proračuna za leto 2023 proračun za film opredelila za najvišji v zadnjih 12 letih. Za Slovenski filmski center (SFC) je predvidenih približno 7,65 milijona evrov, kar je po podatkih ministrstva za dobrih 3,5 milijona več glede na prvotno načrtovani proračun za prihodnje leto.
Kot so izračunali v zvezi, bo SFC, ki letos razpolaga s 6,3 milijona evrov, dobil za 1,3 milijona evrov več sredstev. Ob tem so zavrnili tudi navedbe, da bo proračun za film prihodnje leto rekorden, saj je bil po njihovih podatkih z 8,56 milijona evrov najvišji leta 2011.
Financiranje slovenskega filma je žanr, ki je bil najprej drama, v letu 2020 tragedija, danes pa je absurd. Marsikdo vprašanje financiranja slovenskega filma imenuje tudi kliše, saj se nič ne spremeni, stalno je isto stanje – ne glede na politične barve, ki trenutno vladajo.
Višji BDP, a nižje financiranje filma kot drugje v regiji
Po besedah predsednice društva filmskih producentov Petre Vidmar te številke kažejo, da bo imel filmski sektor še manj sredstev kot pred desetimi leti, zato si ob takšnem proračunu ne obetajo izboljšanja. Programska sredstva za film so po njenih besedah še vedno pod pragom za delovanje, kljub obljubam, da se bodo postopoma zvišala na 11 milijonov evrov do leta 2018. "To se ni zgodilo in nikoli nismo bili blizu 11 milijonom evrov programskih sredstev za film," je poudarila.
Podpredsednik društva AV-producentov Tomi Matič je podal primerjavo, da se hrvaški filmski center približuje 14 milijonom, v Srbiji ta številka znaša 16 milijonov, v Makedoniji pa osem milijonov evrov. "To, kar mi pričakujemo, ni nekaj zunaj okvirjev, dejstvo pa je, da je naš BDP daleč najvišji od teh držav in da smo na zadnjem mestu pri financiranju AV-dejavnosti in filmske industrije," je povedal Matič.
Člani političnih strank, ki so v času, ko so bili še opozicija, podpirali 11 mio. evrov programskih sredstev za film, in pritrdili, da je film podhranjen ter da je minimalni potreben znesek za programska sredstva 11 mio. evrov, so danes, ko imajo dejansko izvršilno moč, da svoja prepričanja dokažejo in realizirajo, ostali neangažirani.
Študija družbe Deloitte o državnih podporah in ekonomskih ter fiskalnih učinkih AV-industrije v Sloveniji je za leto 2018 ocenila, da je industrija, v katero sodi produkcija spotov, oglasov, serij in filmov, ustvarila za 200 milijonov evrov prihodkov, od tega 40 milijonov davka za državo. Zato bi po besedah Petre Vidmar pričakovali, da bi država prepoznala njeno vrednost in vsaj četrtino tega zneska investirala nazaj v ljudi.
Proračun za prihodnje leto te ambicije ne izkazuje, po besedah Matije Šturma iz društva animiranega filma to kaže tudi na nerazumevanje sektorja in njegovih potreb. Po njegovem mnenju pa kaže tudi na odsotnost politične volje, da bi uredilo financiranje v vrednosti najmanj 11 milijonov evrov letno, k čemur je pozival tudi pristojni odbor v DZ-ju.
V zvezi od ministrstva in vlade pričakujejo, da bosta obljubljenih 11 milijonov evrov za film zagotovili v letih 2023 in 2024, znesek pa bi se nato sorazmerno povečeval glede na prihodke, ki ga slovenski AV ustvari.
Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev združuje sedem društev, in sicer društvo režiserjev skupaj s sekcijo scenaristov ter društva filmskih snemalcev, animiranega filma, filmskih producentov, postprodukcijskih ustvarjalcev, AV-producentov in AV-igralcev.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje