Kontroverzna klasika italijanskega filmarja Bernarda Bertoluccija Zadnji tango v Parizu (1972) vključuje namreč prizor posilstva, ki je bil posnet brez soglasja francoske igralke Marie Schneider. Iz ugledne Cinémathèque Française (Francoska kinoteka) v Parizu so sporočili, da so se za odpoved odločili, da bi "umirili napetosti in zaradi morebitnih varnostnih tveganj," piše Euronews.

"Nasilni posamezniki so začeli groziti"
Kinoteka sicer deluje kot filmski arhiv in kino ter jo delno financira država. "Smo kino, ne trdnjava. Ne moremo tvegati varnosti našega osebja in občinstva," je za AFP povedal direktor kinoteke Frédéric Bonnaud. "Nasilni posamezniki so začeli groziti, izvedba te projekcije in razprave je predstavljala povsem nesorazmerno tveganje. Zato smo morali to opustiti," je dodal. Film naj bi sicer bil na ogled v nedeljo zvečer kot del retrospektive dela ameriškega igralca Marlona Branda.

Igralka Judith Godrèche, eno najvidnejših imen francoskega gibanja #JazTudi, je kritizirala odločitev o predvajanju filma brez zagotavljanja konteksta gledalcem. Po njenih besedah je to ​​nespoštovanje spomina na Mario Schneider, ki je umrla leta 2011. "Čas je, da se zbudiš, draga Cinémathèque, in s človeškim vedenjem povrneš človečnost 19-letnim igralkam," je zapisala na spletu.

Dogovor o snemanju prizora brez vednosti 19-letne igralke
Erotična drama raziskuje sprva anonimno spolno razmerje med žalujočim Američanom v Parizu po samomoru njegove žene in veliko mlajšo Parižanko. Film vključuje prizor analnega spolnega odnosa, pri čemer Brando kot lubrikant uporabi maslo. A sta se režiser in igralec o načinu snemanja tega prizora dogovorila kar sama, brez vednosti mlade igralke, saj naj bi želela iz nje izvabiti čim pristnejšo reakcijo. Igralka je kasneje povedala, da je med snemanjem točila prave solze in tudi ni bila deležna Brandove tolažbe.

Zaradi kontroverzne narave filma je dejansko še pred premiero januarja 1973 izbruhnil velik škandal, Bertolucci je bil obsojen celo na krajšo zaporno kazen. Film je bil nato tudi po premieri deležen številnih polemik, a je hkrati postal dotlej tretji najdonosnejši tuji film v ZDA. Tako Bertolucci kot Brando sta bila deležna kritiške hvale in oskarjevskih nominacij tako za najboljšega igralca kot režiserja.

"Na neki način sem bil grozen do Marie"
Schneider je leta 2007 za Daily Mail zapisala, da se je na snemanju počutila zlorabljeno. "Počutila sem se osramočeno, in če sem iskrena, malo posiljena – tako od Marlona kot Bertoluccija. Po tem prizoru me Marlon ni niti potolažil niti se mi ni opravičil. Na srečo ni bilo ponovitev, ampak je bil potreben samo en poskus," je bilo mogoče prebrati v njenem zapisu. Njene obtožbe, ki jih je prvič izrekla že v 70. letih preteklega stoletja, so bile večinoma prezrte, kot je razvidno tudi iz nedavnega dokumentarca Maria.

"Na neki način sem bil grozen do Marie, ker ji nisem povedal, kaj jo čaka. Želel sem si namreč njenega odziva kot dekleta, ne kot igralke. Hotel sem, da bi se odzvala ponižano. Mislim, da je zaradi tega sovražila tako mene kot Marlona, ker ji nisva povedala," je razkril Bertolucci v pogovoru, ki se je leta 2013 odvil prav pod streho Francoske kinoteke. Sicer so njegove izjave prišle v javnost nekaj let kasneje.

Kinoteka napovedala razpravo o vprašanjih, ki jih odpira film
Francoski Collectif 50/50, ki se zavzema za enakost spolov v kinematografiji, je Francosko kinoteko pozval, naj poleg projekcije zagotovi "premišljeno in spoštljivo" mesto za pričevanje in izkušnje Marie Schneider. Kinoteka pa se je po tem zavezala, da bo organizirala "razpravo z občinstvom", da bi se posvetili vprašanjem, ki jih odpira film. Direktor kinoteke Bonnaud je povedal še, da so Zadnji tango v Parizu "brez incidentov" predvajali leta 2017, torej preden je zaživelo gibanje #JazTudi.