Renoirjeva dela zaznamujejo živahna svetloba in žive barve, slikar pa si je za motive svojih slik pogosto izbral ljudi. Posebno pozornost je namenjal ženskemu aktu. Foto: Imdb
Renoirjeva dela zaznamujejo živahna svetloba in žive barve, slikar pa si je za motive svojih slik pogosto izbral ljudi. Posebno pozornost je namenjal ženskemu aktu. Foto: Imdb
Renoir
Augustova zadnja muza in prva igralka v Jeanovih filmih Andree Heuschling, znana tudi kot Catherine Hessling (igra jo Christa Theret). Foto: Imdb
Andree, Renoir
Andrée, kot jo je Pierre-Auguste Renoir naslikal med letoma 1915 in 1917. Foto: Wikipedia

Slika bi morala biti nekaj prijetnega in vedrega, slišimo reči umetnika v filmu Renoir, in takšni misli sledi tudi estetika drame. Zgodba, ki kipi od golote, kopajoče se v svetlobi provansalskega sonca, pravzaprav ne pripoveduje toliko o samem slikarju kot o njegovem odnosu s sinom Jeanom in trikotniku z znamenito zadnjo mojstrovo muzo Andree Heuschling, bolj znano kot Catherine Hessling.
Režiser Gilles Bourdos postavlja zgodbo v leto 1915, čas, ko bo Renoir počasi začel slikati svoja zadnja dela (umrl je leta 1919), ko ga mlajše umetniške generacije na Montmartru sicer cenijo kot starosto stare šole, ne morejo pa se več strinjati z njegovim vedrim pogledom na bistvo umetniškega dela. Prva svetovna vojna vihra že leto dni in iz nje se ranjen vrne Jean, ki se bo v zgodovino seveda zapisal kot eden največjih filmskih ustvarjalcev vseh časov. Med umetnikom v jeseni svojega življenja in kariere ter ustvarjalcem, ki na to pot šele stopa, se znajde rdečelasa lepotica, ki postane muza obeh.
Muza dveh Renoirjev
Slikarja igra Michel Bouquet, sina Vincent Rottiers, njuna muza pa je Christa Theret. Film so lani predstavili na canskem filmskem festivalu, vendar odzivi kritikov niso prepričali o nujnosti ogleda. Film sicer prepričljivo slika Renoirjevo obsedenost z ženskim aktom in lepoto dekleta, ki se je izkazalo za njegovo zadnjo muzo. Renoir spada namreč med tiste zadnje predstavnike, ki so znali ceniti ideal klasične lepote. "Če želiš razumeti, kaj je bistvo umetnosti, pojdi v Louvre in si oglej Tizianove kurtizane," poučuje sina.
Zato pa kritiki pri filmu pogrešajo globino odnosa tako z muzo kot s sinom, ki se vanjo zaljubi. Tudi nedodelan Jeanov značaj je kilometre daleč od filmskega velikana, ki bo pozneje posnel naslove, kot je priredba Zolajevega dela Človek zver. Mlačne kritike filmu torej ne napovedujejo tako uspešnega pohoda kot lanski francosko-avstrijsko-nemški koprodukciji Ljubezen, s katero je Michael Haneke oskarja (ob tem pa še nezanemarljivo kopico drugih nagrad) uradno prinesel Avstriji.

Renoirja je za letošnjega kandidata za nominacijo izbrala komisija, ki so jo sestavljali scenograf Thierry Frémaux, igralka Isabelle Adjani in režiser Laurent Cantet. Kako dobro so izbrali, se bo pokazalo 16. januarja, ko bo Ameriška filmska akademija predstavila seznam nominirancev za 86. podelitev oskarjev.