Filmska kariera je Fritza Langa potekala bolj ali manj istočasno z ustvarjanjem Alfreda Hitchcocka, zato so med režiserjema že večkrat vlekli vzporednice. Oba sta zaslovela z nemim filmom, a se izvrstno prilagodila prihodu zvoka na filmski trak; oba sta začela ustvarjati v Evropi in si pozneje novo življenje (in kariero) ustvarila v ZDA. Vseeno pa je med njima ena velika razlika: medtem ko so Hitchcockovi filmi danes eni najbolj prepoznavnih predstavnikov svojega žanra in so tudi del rednega repertoarja televizijskih sporedov, so Langovi dosti težje dosegljive poslastice za ljubitelje sedme umetnosti.

Avstrijsko-ameriški filmski režiser - leta 1890 se je rodil na Dunaju - je študiral slikarstvo v Parizu, nato pa med letoma 1910 in 1914 potoval po Evropi, Aziji in Severni Afriki. (Mimogrede: po pričevanju otrok pionirja slovenskega filma Karola Grossmanna, Božene in Vladimirja, je Lang v začetku 1. svetovne vojne nekaj časa prebival pri Grossmannovih v Ljutomeru. Tam je večkrat kiparil v bližnji lončarski delavnici, piše Stanko Šimenc v knjigi Panorama slovenskega filma.)

Lang se je nato preselil v Berlin in delal kot režiser za studia Ufa in Nero Film. Leta 1920 je začel razmerje z igralko in avtorico Theo von Harbou, ki je ustvarila scenarije za nekatere izmed njegovih najboljših zgodnjih filmov, kot so Dr. Mabuse (1922), Metropolis (1927) in M (1931). Zadnjega cinefili štejejo za predhodnika ameriškega žanra noir iz 40. in 50. let preteklega stoletja.

Pred svojim časom
Metropolis je ob nastanku veljal za najdražji nemi film - nič čudnega, saj je bil dolg 4.189 metrov in trajal 153 minut. Prvič so ga ob spremljavi simfoničnega orkestra predvajali v Berlinu, a je tako pri kritikih kot pri občinstvu naletel na katastrofalen odziv in je matični studio skoraj bankrotiral. Šele v 70. letih je pridobil status filmske mojstrovine svetovnega merila. Izvirna kopija se je po premieri izgubila, ponovno so jo našli leta 2008 v Buenos Airesu.

Srhljiva alegorija družbe
Metropolis, ki je bil posnet leta 1927 - postavljen pa v (ne več tako zelo) oddaljeno prihodnost, sto let pozneje - je po nekaterih ocenah še vedno eden najdražjih filmov, kar jih je bilo kdaj posnetih (če vračunamo inflacijo). Pred nami se razpre zgodba o človeštvu, ki leta 2026 živi v ogromnih avtokratskih mestnih državah. Ena izmed njih je Metropolis, ki jo z železno roko vodi John Fredersen. Gledalec zgodbo doživlja skozi oči Johovega sina Frederja, ki nekega dne spozna, da blaginjo prebivalcev nad površjem omogočajo in vzdržujejo fizični delavci, sužnji pod zemljo. Ko se Freder zaljubi v dekle iz podzemlja (ki je celo na čelu odporniškega gibanja), je konflikt neizogiben ...

Leta 2001 je bil Metropolis, ki z likom Marije v futuristično pripoved vpleta temo ljubezni in krščansko mitologijo, kot prvi film vpisan na Unescov seznam Spomin sveta (Memory of the World).

Kaj lahko bi postal vodilni režimski filmar
Po režiserjevih lastnih besedah ga je leta 1933, dva dni po tem, ko je bil film Das Testament des Dr. Mabuse prepovedan, Josef Goebbels osebno pozval na Ministrstvo za propagando. Minister mu je razložil razloge za cenzuro (filmski zlikovec uporablja nacistične strankarske slogane) in se mu celo opravičil, nato pa mu ponudil vodenje Nemškega filmskega inštituta. Lang se je bal, da gre za nekakšno past in se celo 'izgovarjal', češ da ima judovske korenine, nato pa si izprosil 'nekaj časa za razmislek'.
Še isti dan naj bi z ženo pobegnila proti Parizu in za seboj pustila večino denarja v banki in osebne lastnine. (Zgodovina priča, da je Lang zgodbo najverjetneje v imenu dramatičnosti malce podložil, saj obstajajo dokazi, da sta Nemčijo zapustila šele nekaj tednov pozneje)."Faustovsko" pogodbo z nacisti je pozneje podpisala Leni Riefenstahl.

Ameriška reinkarnacija
Po letu bivanja v Parizu se je Lang preselil v ZDA in podpisal pogodbo s hollywoodskim studiom MGM. Naslednjih 20 let je večinoma režiral žanrske filme z avtorskim pečatom, kot so Samo enkrat živiš (1937) s Henryjem Fondo, Vroče je (1953) z Glennom Fordom in Bes (1936) s Spencerjem Tracyjem.

Karpo Godina je leta 1990 hipotetičnemu druženju Langa, "moža z monoklom", in Grossmanna posvetil film Umetni raj.