Na 27. filmskem festivalu, ki ga mednarodna zveza filmskih producentov uvršča ob bok najuglednejšim svetovnim festivalom v Cannesu, Berlinu, Benetkah, Karlovih Varih, Montrealu in bo letos potekal od 7. do 16. oktobra, bo Izlet Nejca Gazvode prikazan v tekmovalnem programu. Film, ki je svetovno premiero doživel v Sarajevu (prav tako v tekmovalnem programu) in se tam po oceni občinstva med vsemi predvajanimi filmi uvrstil na deseto mesto, med celovečerci v tekmovalnem programu pa mu je občinstvo dodelilo najvišjo oceno, so opazili tudi številni filmski kritiki.
Absolvent sem, posnel bom celovečerec!
Gazvoda, sicer znan po svojih literarnih delih, v katerih se na prvoosebni način ukvarja z vsakdanjo bivanjsko problematiko svojih vrstnikov, se je podpisal tudi pod scenarij in scenografijo. Kot pravi, je sinopsis napisal na prvi dan svojega absolventskega staža na Akademiji za glasbo, radio, film in televizijo, zgodbo pa je povzel po istoimenski kratki zgodbi iz zbirke Vevericam nič ne uide, za katero je prejel nagradi Dnevnikova fabula za najboljšo zbirko kratke proze 2006 in zlato ptico Liberalne akademije 2005.
Odločni mladi režiser je že takrat vedel, kaj želi. Ni imel nobene avdicije, saj je točno vedel, katere igralce vidi v vlogah svojih treh protagonistov. "Luka in Jure sta bila moja sošolca, Nino sem spoznal prek dela pri Osebni prtljagi, kjer je imela vidnejšo vlogo. Vsi trije igralci so takoj privolili in nikoli se nismo pogovarjali o honorarjih ali pogojih dela, želeli so si posneti ta film."
Njegova osredotočenost je še toliko bolj izrazita v okviru slovenskega filma, o katerem je pogosto slišati kritike glede financiranja in pogojev dela ter javne odzive na kakovost slovenskega filma. Gazvoda s tem ni imel težav. "Vse preveč mladih režiserjev do svojega prvega pravega filma pride zelo pozno ali sploh ne, jaz pa sem se odločil, da bom vse svoje moči vložil v celovečerni prvenec, kajti to je bil razlog, da sem se sploh odločil za študij na AGRFT-ju."
Zakaj čakati na denar, če imamo kreativnost in malo sreče?
Generacijski film z malo igralci in preprosto zgodbo je posnel gverilsko, v digitalni tehnologiji s fotoaparatom canon D7 in v štirinajstih snemalnih dneh julija 2010 na slovenski Obali. Nastajal je tri leta in prvo snemanje je zaradi težav s produkcijo odpadlo. A očitno je bila usoda ekipi kljub vsemu naklonjena. Med štirinajstdnevnim snemanjem je dež padal samo enkrat, in še to med prostim dnevom, volvo, s katerim se junaki odpravijo na izlet in je v letu snemanja dočakal svoj starodobni status, pa jim je dobro služil vse do zadnjega snemalnega dne, ko mu je počila cev za dovajanje hladilne tekočine. Kot nizkoproračunski prvenec je film dobil podporo Filmskega sklada RS, ki je prispeval 114.855 evrov, celoten proračun filma pa znaša le 188.500 evrov.
Odraščanje generacije 80.
Generacijski (in ne mladinski, kot poudarja režiser) film o odraščanju, koncu otroštva, prijateljstvu in ljubezni ter o težavah, ki jih prinese življenje in na katere nimaš vpliva, ampak se moraš z njimi spopasti, spremlja tri prijatelje, stare nekaj čez dvajset let, ki se odpravijo na nekajdnevni izlet na morje, tako kot so to počeli že v srednji šoli. Brezkompromisen, odločen in divji Gregor (Jure Henigman) z vzdevkom Debil je vojak, ki je prišel na dopust z misije v tujini, razpet med vlogo vojaka in svojo še ne popolnoma dokončano mladostjo. Na izletu ga prevevajo tudi nekoliko zmedeni občutki do Žive (z vzdevkom Kocina, igra jo Nina Rakovec), živahnega, a v družbi dveh fantov tudi močnega in odrezavega dekleta, ki ga kljub navidezni breskrbnosti nekaj mori. Trojico dopolnjuje Andrej oziroma Bajs (Luka Cimprič), gej z veliko zalogo ostrih besednih bodic, s katerimi skriva lastno nezadovoljstvo in osamljenost.
Izlet, ki na kocko postavi njihovo prijateljstvo, pripoveduje zgodbo o iščoči se generaciji, ki ne najde svojega mesta v današnjem razdrobljenem svetu, v tem se dotika tako družbenih vprašanj kot intimnih zgodb, film pa so režiser in igralci ustvarjali skupaj. "Z igralci sem preživel ogromno časa – veliko smo vadili, šli pa smo tudi na izlet, ki se je končal zelo opojno in divje." Tako so na vajah in na snemanju izoblikovali dialoge in situacije, ki delujejo naravno in odsevajo oster ter brezkompromisen jezik mladih. Verjetno je k temu prispevalo tudi to, da so igralci in večina drugih sodelavcev podobne starosti kot protagonisti v filmu. Kot opiše režiser, gre za generacijo osemdesetih, ki odrašča in vstopa med vrste tistih, ki vodijo državo in zavzemajo bistvene položaje, a se zdi, da jih to prav nič ne zanima, saj so jo izkušnje naučile, "da na koncu prosperirajo le tisti, ki igrajo najbolj umazano igro. Protagonisti filma Izlet pa se nočejo iti nobene igre. Hočejo, da se jih pusti na miru, čeprav se zavedajo, da to ne bo mogoče."
Vredno je govoriti zgodbe o ljudeh
Osebe so tiste, ki so Gazvodi najbolj pomembne. "Ves čas smo pri protagonistih in redko jih izpustimo iz našega pogleda, kajti to je film o njih, oni so najbolj pomembni, z njimi v film vstopimo in z njimi odidemo." "Pri filmu me ne zanimajo zgodbe malih ljudi, ker mali ljudje ne obstajajo – obstajajo samo ljudje, o katerih je vredno govoriti zgodbe, in trije liki filma Izlet so taki. Čeprav so na prvi pogled problematični, zdolgočaseni mladinci, so v resnici osebe s konkretnimi problemi, izgubljena generacija osemdesetih, ki ne zaupa več nikomur in živi v svojem svetu norčij in iluzij, da bo večno ostala mlada in nedotakljiva," še dodaja.
Recept za uspeh: skupna strast
Kaže, da je Gazvoda uspešno obšel "običajne" težave slovenskih filmskih ustvarjalcev in se naslonil predvsem na svojo strast do filmskega ustvarjanja, pri čemer so se mu pridružili tudi drugi sodelavci, od igralcev, skupine New Wave Syria, katerih glasbo je uporabil v filmu, prevajalke Tine Poglajen do fotografov Marka Pirca inOskarja Musiča. "Vsi so pri filmu takoj privolili v sodelovanje in zanimal jih je le in samo film, za kar sem jim neskončno hvaležen." Vesel pa je bil tudi sodelovanja s somontažerjem Janezom Lapajnetom, s katerim sodeluje že od svojih srednješolskih let.