Menedžer, ki je veliko prispeval k uspehu skupine Sex Pistols in s tem k razcvetu punka, je eden glavnih "govorcev" v prvem delu tridelnega dokumentarca, ki ga je družba BBC posnela ob 30. obletnici rojstva punka.

V filmu svojo sociološko študijo nastanka punka poda tudi zgodovinar punka John Savage. Ta punk povezuje s propadanjem središč britanskih in ameriških mest. Ta je poselila revna mladina in v teh novih skupnostih je prišlo do plodnega umetniškega ustvarjanja. Sobivanje umetnikov, študentov, priseljencev iz tujih dežel in brezdomcev je ustvarilo poseben socialni moment, v katerem je lahko nova glasbena oblika privzela le podobo punka in ničesar drugega. O življenju v propadajočem "notranjem krogu New Yorka" je spregovoril tudi John Holmstrom, prvi urednik legendarne revije Punk: "Le malo ljudi je živelo tukaj; malo je spominjalo na Divji zahod."

Postvietnamska letargija
"Druga" Amerika pa je bila drugačna skrajnost. To je bila letargična, skoraj depresivna država, v kateri je bila tudi glasbena scena skrajno zaspana. Tako zelo, da so celo Billy Joel ter Simon and Gurfunkel veljali za rockerje! Potreben je bil torej dobršen vnos divjaštva, skoraj brutalnosti, da bi se stanje v glasbi sploh lahko normaliziralo. To se je v petdesetih zgodilo z nastopom Elvisa Presleyja, v šestdesetih z Rolling Stonesi, v sedemdesetih pa je prišel punk. V Združenih državah so ga naznanili nastopi Iggyja Popa, Alica Cooperja ter skupin New York Dolls in MC5s.

Starejšim glasbenikom nisi mogel verjeti
Punk pa ni prinesel le nove glasbe, pač pa tudi način nastopanja. O tem spregovori Iggy Pop, ki je nastope starejših izvajalcev označil kot cenene: "Videti so bili, kot da jim je neudobno. Nekako jim ni uspelo biti prepričljivi, nisem mogel verjeti sporočilu njihovih skladb." Iggy Pop je angažiranje občinstva vzel smrtno resno. Pogosto je kar skočil med občinstvo, se pogovarjal z ljudmi ali pa je z odra vanje metal različne predmete, ki so prileteli na oder. Nastala je sinergija, ki je porodila celotno novo subkulturno gibanje.

Etablirani mediji o tem seveda niso hoteli poročati. BBC-jeva produkcija zato izpostavi delo "podzemnih" revij tako imenovanih fanzinov, ki so glas o novem dogajanju na glasbeni sceni širili med mladimi. Punk je bil tako zares gibanje za ljudi, gibanje, ki so ga skupaj ustvarili glasbeniki, novinarji in oblčinstvo. To pa je bil proces, ki se do danes ni več ponovil.